V soboto, 2. februarja, so se na rednem letnem občnem zboru zbrali čebelarji Čebelarskega društva Peter Dajnko Gornja Radgona. Na zboru, ki je potekal na Turistični kmetiji Hari na Spodnji Ščavnici in ga je vodil predsednik društva Igor Ritlop, se je zbralo 35 čebelarjev in gostov. O delu društva in načrtih za prihodnje je obširno poročal predsednik Igor Ritlop. Kot je bilo razbrati iz poročila, je društvo v preteklem, letu izpeljalo številne aktivnosti. Med njimi je bilo 13 takih, ki jih je predsednik v svojem poročilu opisal na drobno. Kot je dejal, je k uspešnemu delu društva pripomogel upravni odbor in aktivni del članstva. V poročilu se je zahvalil za pomoč pri vodenju društva, lani ga je vodil prvič, nekdanjima predsednikoma Stanku Korošcu in Mariji Korošec, ki sta mu dajala napotke za vodenje društva. Plan dela je predstavljen v enaki obliki kot leto prej, s tem, da dajejo poudarek izobraževanju novih članov društva.
Zbora se je udeležil tudi župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, ki je pohvalil delo društva, katero skrbi, tako kot lovci, za ohranjanje narave. Posebej je pohvalil novega predsednika Igora Ritlopa, ki je po njegovem dober naslednik Stanka in Marije Korošec, ki sta velik dela svojega življenja posvetila čebelarstvu in vodenju ČD Peter Dajnko Gornja Radgona. O zdravstvenem varstvu čebel je spregovorila veterinarka specialistka za čebelarstvo dr. Lidija Matavž. Zbor so pozdravili tudi iz ČZD Pomurje in sosednjih ČD Negove, Radenec in Sv. Jurija ob Ščavnici. V razpravi so čebelarji kritizirali gozdarje, ki so ob reki Muri podrli akacijeva drevesa, ki so čebelam nudile medeno pašo, in tam posadili topole. Predsednik je pozval čebelarje, da se zavzemajo za sajenje medovitih dreves in rastlin. Menijo, da bi lahko na s trnjem zaraščene jase posadili medovita drevesa. Čebelarji ugotavljajo, da je na njihovem in tudi širšem področju, veliko čebelarjev, ki imajo le po nekaj panjev in niso vključeni v društva, njihovi panji pa niso evidentirani. Ker občasno prihaja do hude bolezni gnilobe čebelje zalege(Petis apium), bi ob evidentiranih panjih lažje odkrivali žarišča hude kužne bolezni, ki se hitro širi, če je ne zatiramo. Menili so, da bi morali čebelarji sami odkrivati take čebelarje in jih seznaniti, da morajo svoje panje, neglede koliko jih imajo, prijaviti pristojnim službam. Na zboru so v članstvo sprejeli tri nove člane, tako da sedaj društvo šteje 51 članov, od tega jih je 38 članov ČZS in ČZD Pomurje ter 13 simpatizerjev društva.