Grabonoš Ob potepanju po prelepi zelenih Slovenskih Goricah, smo naleteli na skupino, ki je na veliki njivi okopavala buče. Včasih, ko so okopavali koruzo, peso, korenje, krompir in druge poljščine ročno, to ni bilo nič posebnega. Takrat jih je na njivi pri okopavanju vihtelo motiko tudi 20 in več, ponavadi žensk. Tokrat se je na njivi Vinka Šenekarja iz Grabonoša, ki sodi v občino Sv. Jurij ob Ščavnici, zbralo le nekaj njegovih starejših prijateljev, ki so okopavali buče. »V preteklosti smo buče sadili med drugimi poljščinami, največkrat med koruzo, krompirjem in na robu njiv. Tedaj je bila zemlja bolj cenjena, zato bi bilo škoda buče saditi same. Čeprav nekateri škropijo proti travi, smo se mi lotili okopavanja. Ročno okopavamo le okoli buč, med tem ko med vrstami okopavamo strojno. Obenem z okopavanjem jih tudi pognojimo z umetnimi gnojili. Seme buč namenimo za pridelavo olja, ki ga potrebujemo za domače potrebe. Olja bodo deležni tudi prijatelji, pa tako tudi tisti, ki nam danes pomagajo pri okopavanju.«
Naj omenimo, da je bučno olje v Slovenskih Goricah, Prlekiji in Prekmurju specialiteta za pripravo vseh vrst solat. Bučno olje pa pridelujejo v številnih oljarnah. V preteklosti so delovale v skoraj vsakem mlinu. Danes mlinov ni več, zato ga pridelujejo v specializiranih obratih, ki jim pravijo oljarna. Obdražali pa so način, da vsak pridelovalec olja lahko sledi, tudi pomaga, pri pridelavi olja v oljarni iz svojega zrnja. Včasih so seme buč za pridelavo olja luščili ročno, danes pa so za sajenje na voljo buče, katere imajo semena, ki jih ni treba luščiti.