Murska Sobota - Na Zavodu za zdravstveno varstvo v Murski Soboti so predstavili nadvse zanimiv in koristen priročnik »SOS – spregovorimo o samomoru med mladimi,« ki je namenjen predvsem svetovalnim delavcem osnovnih in srednjih šol. Po številu samomorov smo namreč Slovenci na evropskem vrhu, tako med odraslimi kot med mladino. Letno si v Sloveniji življenje vzame okrog 20 mladih. Priročnik »Spregovorimo o samomoru med mladimi«, ki ga je izdal Inštitut za varovanje zdravja RS je koristna in uporabna dopolnitev obstoječim aktivnostim na področju preprečevanja samomora pri mladih v Sloveniji. Prav v Pomurju največ ljudi poseže po lastnem življenju, v minulih dneh pa so to storili tudi nekateri mladi, ki so komajda začeli pošteno živeti. Priročnik jim bo v pomoč pri prizadevanju za boljše duševno zdravje mladih.
»V naši državi je področje samomorilnosti dobro raziskano. Vemo, kaj so dejavniki tveganja, katere so ogrožene skupine in kako ukrepati v primeru ogroženosti«, je povedala ena od avtoric brošure, psihologinja dr. Saška Roškar iz Inštituta za promocijo zdravja, ki je poleg predstavitve priročnika svetovalnim delavcem iz pomurskih osnovnih in srednjih šol, na demonstraciji v dveh primerih pokazala praktično uporabo znanj in veščin, ki prispevajo k prepoznavanju mladostnika v stiski in mu ponujajo izhod iz nje. Dr. Roškarjeva je predstavila podatke o samomorilnosti v Sloveniji, posebej med mladimi, dejavnike tveganja in preprečevanje samomorilnega vedenja pri mladih. Tveganje za samomorilno vedenje se najbolj poveča ob duševni motnji, tako med odraslimi kot med mladimi. Pri slednjih so pogosto prisotni depresija, motnje hranjenja ali duševne motnje. »Pri mladih so posebni dejavniki stres v šoli, nesrečne ljubezni, tudi negativna podoba ali zloraba alkohola in nedovoljenih drog«, dodaja Roškarjeva. Število samomorov v Sloveniji od leta 2004 sicer upada, a je kljub temu zaskrbljujoče. Leta 2008 je za namreč posledicami samomora v Sloveniji umrlo kar 408 ljudi, kar nas uvršča med vodilne države na svetu. »408? To je še vedno zelo veliko, spodbudno pa je, da je to najmanj v zadnjih desetih letih«. Psihologinja Roškarjeva še izpostavlja, da za posledicami samomora umre tri do štirikrat več moških kot žensk.
»Tudi zato, ker moški izbirajo agresivnejše metode (obešenje, uporaba strelnega orožja), po drugi strani pa niso pripravljeni spregovoriti o svoji stiski. Tudi med fanti je več samomorov kot med dekleti, med slednjimi je več poskusov. Posebej izpostavljen po številu samomorov je severovzhodni del Slovenije, torej Pomurje, potem Koroška in Štajerska. »Težko je govoriti o enem vzroku, zagotovo pa pomembno vplivajo socialne in gospodarske razmere,« je še dodala psihologinja z Inštituta za varovanje zdravja, dr. Roškarjeva, ki verjame, da bo novi priročnik, ki torej obravnava problematiko samomorilnega vedenja med mladimi in kaj lahko svetovalni delavci naredijo, ko zaznajo samomorilno vedenje mladostnika, pomagal tako svetovalnim delavcem kot potencialnim samomorilcem.
PREPREČEVANJE SAMOMOROV V RAZLIČNIH KULTURAH
Svetovni dan preprečevanja samomorov obeležujemo šele šest let
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je, na pobudo Mednarodnega združenja za preprečevanje samomorov (IASP), šele leta 2003 razglasila 10. september za svetovni dan preprečevanja samomora. Ta dan je odtlej namenjen izboljšanju spoznanj o samomoru, primernemu razširjanju informacij, zmanjšanju stigmatizacije tega problema in ozaveščanju ljudi, da je številne samomore mogoče preprečiti. Geslo letošnjega 10. septembra je bilo "Preprečevanje samomorov v različnih kulturah". S tem so želeli poudariti, da je samomorilnost močno povezana tako s kulturnimi kot z verskimi, pravnimi, zgodovinskimi, filozofskih in tradicionalnimi dejavniki določenega območja in da je pri prizadevanjih za preprečevanje samomorov treba vse omenjene dejavnike resno upoštevati.
Samomori so najpogostejša nasilna smrt v Sloveniji in eden od treh glavnih vzrokov smrti mladih do 25. leta v svetu. Do leta 2020 bo po ocenah WHO zaradi samomora umrlo letno približno poldrugi milijon ljudi. Svetovni dan preprečevanja samomora je od leta 2003 namenjen izboljšanju spoznanj o samomoru, primernemu razširjanju informacij, zmanjšanju stigmatizacije tega problema in ozaveščanju ljudi, da je številne samomore mogoče preprečiti. Samomor je med mladimi do 25. leta eden izmed treh glavnih vzrokov smrti v svetu. Prav preprečevanje prezgodnjih, potencialno prepričljivih vzrokov smrti in s tem zviševanje povprečne starosti ob smrti sta danes dva izmed prednostnih ciljev javnega zdravstva. Kot prezgodaj umrle zdravstvene statistike opredeljujejo umrle pred dopolnjenim 65. letom starosti. Samomor je med mladimi do 25. leta eden izmed treh glavnih vzrokov smrti. Vsako leto približno en milijon ljudi umre zaradi samomorov, to pomeni ena smrt na vsaki dve minuti. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se bo do leta 2020 letno število umrlih zaradi samomora povečalo na milijon in pol, kar bo predstavljajo 2,4 % svetovne smrtnosti.
Po ocenah statistike WHO si v svetu vsako leto poskuša vzeti življenje od 10 do 20 milijonov ljudi (približno eni desetini teh to tudi uspe), to je več kot skupno število umorjenih oz. tistih, ki v enem letu umrejo v vojnah. Torej je samo v tem tisočletju zaradi samomorov umrlo že več kot 8 milijonov ljudi po vsem svetu. Večina tistih, ki so sami končali svoje življenje, se je za to odločila zaradi družinskih in osebnostnih kriz ali zaradi neprepoznavne in neozdravljene depresije. WHO tudi ocenjuje, da bo do leta 2020 zaradi samomora umrlo letno približno poldrugi milijon ljudi: več kot desetkrat toliko jih bo poskušalo storiti samomor, kar bo pomenilo tri samomore na minuto in en poskus samomora na dve sekundi.
Samomori so pomemben vzrok prezgodnjih smrti tudi v Evropi; Incidenta samomora se je po letu 2000 tako v Sloveniji kot EU-27 v povprečju zniževala; v slednji je bila leta 2007 za 12,7 % nižja kot leta 2000. Leta 2006 je zaradi samomora v EU umrlo 58.000 ljudi oz. je vsakih 9 minut en človek naredil samomor. Stopnja samomorilnosti je v nekaterih državah članicah EU-27 med najvišjimi na svetu, v drugih pa med najnižjimi: razlikujejo se za faktor 12. Koeficient samomorilnosti (število samomorov/100.000 prebivalcev) je v Evropi najvišji na področju tako imenovane J-krivulje, ki zajema Finsko, države Ruske federacije, pribaltske države, Ukrajino, Belorusijo, Madžarsko in tudi Hrvaško ter Slovenijo. Tako po podatkih Eurostata kot WHO je bila stopnja samomorilnosti v letu 2007 najvišja v vseh starostnih skupinah v Litvi (skoraj 3-krat večja od vrednosti v EU-27), sledili sta ji Madžarska in Slovenija, njima pa Latvija, Finska, Francija in Estonija. Leta 2007 je bila vrednost stopnje samomorilnosti med državami EU-27 najnižja na Cipru in v Grčiji.
Za Slovenijo so značilne visoke vrednosti koeficienta samomorilnosti (število samomorov na 100.000 prebivalcev). V zadnjih petdesetih letih je v Sloveniji umrlo zaradi samomora skoraj 27.000 ljudi ali vsakih 16 ur je zaradi samomora umrl en človek (moški vsakih 21 ur, ženska vsakih 71 ur). Po koeficientu samomorilnosti je Slovenija uvrščena med prvih deset držav na svetu in tako več desetletij številčno močno »prispeva« v svetovno statistiko samomorov. V Sloveniji je bilo že leta 1960 več kot 25 samomorov na 100.000 prebivalcev na leto. V obdobju med 2000 in 2006 so se vrednosti koeficienta samomorilnosti gibale med 25 in 30, zadnji dve leti pa so se nekoliko znižale (22 oz. 20). V letu 2007 je bilo pri nas več kot 18 smrti (18,4) zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, v letu 2008 pa več kot 19 (19,8). V zadnjem desetletju, 1999–2008 je tako v Sloveniji za posledicami samomorilnih dejanj umrlo povprečno 524 ljudi na leto: 405 moških in 119 žensk. V letu 2008 pa je bila vsaka 45. smrt posledica samomora: samomor je bil vzrok smrti vsakega 28. umrlega moškega in vsake 109. umrle ženske. Vrednost koeficienta samomorilnosti (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev), po spolu, Slovenija 1997–2008.
Samomor pogostejši pri moških - Rezultati raziskav kažejo, da storijo samomor moški 3,5-krat pogosteje od žensk. V Sloveniji se je v zadnjih petdesetih letih zanj odločilo 20.714 moških in 6.142 žensk. Leta 2008 je v Sloveniji umrlo zaradi samomora 324 moških in 84 žensk. Vendar poskuša storiti samomor več žensk kot moških. Vendar je Slovenija tudi po številu samomorov med ženskami v svetu visoko uvrščena – na tretje mesto. Glede na stan umrlih zaradi samomora je v Sloveniji tveganje za samomor največje med ovdovelimi in ločenimi moškimi, najnižje pa med samskimi in poročenimi ženskami. V Sloveniji je povprečna starost umrlega zaradi samomora skoraj 51 let. To je dve desetletji manj od povprečne starosti osebe, ki umre naravne smrti ali, povedano drugače: s samomorom skrajšamo v Sloveniji življenje za povprečno 20 let. Precej nižja je starost tistih, ki so poskušali storiti samomor, a so dejanje preživeli. Samomorilno vedenje je značilnost vseh življenjskih obdobij. Prepričanje, da se samomor dogaja le v določenih starostnih skupinah, je napačno. Podatki za Slovenijo in tudi raziskave po svetu potrjujejo, da se samomori dogajajo v vseh življenjskih obdobjih, in ne le v mlajših in srednjih letih, tudi v obdobju zrele starosti. V Sloveniji je samomor pri otrocih, mlajših od 15 let, redkejši, sicer pa se samomori dogajajo ljudem vseh starosti in se število samomorov s starostjo povečuje ter tudi vrednosti koeficienta samomorilnosti v višjih starostnih skupinah naraščajo. Starostniki tako predstavljajo glede samomora zelo ogroženo skupino. V Sloveniji, ki je po številu samomorov med starostniki, starejšimi od 65 let, prva na svetu, število smrtnih primerov zaradi samomora pri osebah, starejših od 65 let, narašča že od leta 1985. Ločeno po spolu je statistika nekoliko drugačna. Z vrednostjo koeficient samomorilnosti za moške, stare nad 65 let, smo čisto na vrhu evropske lestvice, z vrednostjo tega kazalnika za ženske pa na četrtem mestu v Evropi...