ŠIRAJEVI SO SE SREČALI S PREDSEDNIKOM TÜRKOM
Velika družina z Notranjske se je na drugem koncu Slovenije pogovarjala s predsednikom in njegovo soprogo Barbaro...
Med ogledom 49. kmetijsko – živilskega sejam v Gornji Radgoni, je predsednik Slovenije, dr. Danilo Türk, med drugimi srečal tudi številno družino Širajevih iz Ravnika na Notranjski. Po krajšem klepetu, sta se predsednik in njegova soproga Barbara Miklič Türk, z nekaj prisotnimi iz osemčlanske družine, tudi fotografirali, kar je slednje zelo razveselilo. Predsednik je Širajovim zaželel uspeh in srečno življenje cele družine, najstarejši iz družine Širaj, oče in dedek Janez, st. pa nam je dejal, da so veseli predsednikovega spoštovanja družin z velikimi otroki. Hkrati nam je tudi predstavil svojo družino, ki med 28 gospodinjstvi živi v naselju Ravnik pri Blokah na Notranjskem. Vsako leto, ko se v Gornji Radgoni odvija kmetijski sejem se cela z Notranjske odpravi v Pomurje.
Širajevi so sicer zelo povezani s kmetijstvom. Janez, st. je pokojnino dočakal kot odkupovalec živine v KZ Cerkno, doma pa obdelujejo 35 hektarjev veliko kmetijo, kjer redijo plemenske bike in drobnico. Sicer pa, polet Janeza st. je upokojena tudi njegova soproga, 58 – letna Angela, ki je bila trgovka pri Mercatorju, Janez, ml. je zaposlen kot ključavničar, snaha Dijana pa kot trgovka. Najstarejši vnuk Domen se je vpisal v 1. letnik elektro šole v Ljubljani, Tilen je še osnovnošolec, a že razmišlja o gozdarstvu in najbrž bo obiskoval gozdarsko šolo. Tjaša je tudi začele z osnovno šolo, najmlajši Martin pa je komaj začel obiskovati vrtec.
Zakonca Türk sicer vseskozi podpirata družinske vrednote, seveda pa podpirata tudi družine z veliko otrok, kjer se živi v slogi in razumevanju med generacijami, česar se pri Širajevih lahko marsikdo in marsikaj nauči. Živimo namreč v času, ko se korenito in daljnosežno spreminja vloga družine v družbi, pa tudi odnosi med družinskimi člani. Stare vrednote patriarhalne družine niso več sprejemljive. V družbi pa ni novega soglasja glede tega kaj je prav in kaj narobe. Otroci so brez vsakršne orientacije, to pa zato, ker so jo izgubili tudi njihovi starši. Na katere vrednote se torej lahko opiramo pri vzgoji in pri odnosih s partnerjem? Stroka je prepričana, da bi družine vendarle morale temeljiti na vrednotah, ki omogočajo razvoj osebno in družbeno odgovornih posameznikov.
Danski družinski terapevt, predavatelj in avtor, pa tudi oče in dedek, ki je že tri desetletja eden vodilnih avtorjev v razpravi o vzgoji otrok ter samosvoj in odločen zagovornik novih in boljših pristopov Jesper Juul je v svoji uspešnici „Družinske vrednote“, izpostavil pet temeljnih vrednot, ki so transkulturne in uporabne tako za klasično jedrno družino, kot tudi za novejše oblike družine, na primer enostarševske in sestavljene družine. Te vrednote so: Vzpostavljanje enakovrednosti dostojanstva med družinskimi člani; Upoštevanje in skrb za integriteto vseh družinskih članov; Avtentičnost in sposobnost, da se avtentično izrazimo; Prevzemanje osebne in družbene odgovornosti; Interakcija in skupnost.