Tako bi lahko dejali ob pogledu na znameniti slatinski vrelec v Očeslavcih pri Gornji Radgoni, kjer že stoletja deluje naravni vrelec slatine, ki ga imenujejo Očeslavska slatina. Vrelec je v 19 stoletju opisan v nemških knjigah, kjer je zapisano, da so že tedaj, in tudi mnogo stoletij prej, na izviru zajemali slatino. Znano je tudi, da so imeli vaščani strjenega naselja Očeslavec, med dvema vojnama, po posebni pogodbi s lastnikom vrelca pravico zajemati slatino brez plačila. Po drugi svetovni vojni je bil vrelec javna dobrina in je lahko slatino točil, rekli bi natakal na iztočni cevi, po kateri je iz globin pritekla, vsak, ki je obiskal ta znameniti vrelec.
Ko smo se pred dnevi, bilo je 22. marca 2013, mudili ob vrelcu, smo bili presenečeni, ko smo zagledali, da vrelca praktično ni več. Jama, kjer je bila nameščena cev skozi katero je pritekala slatina, je bila zalita z vodo iz mimo tekočega potoka. Škoda, da so to znamenito slatino tako zanemarili. Do nje so, na dovozni poti in ob samem izviru slatine, pred leti položili asfalt, ter uredili razsvetljavo, kar je vsekakor pohvalno. Škoda, da odgovorni niso našli denarja, da bi zopet speljali slatino skozi cevi, ki so na betonskem rezervoarju, kot je bilo pred regulacijo reke Ščavnice. Po laični ugotovitvi, so ravno z melioracijami in regulacijo Ščavnice ter pritokov, »vznemirili« izvire slatine v globinah in ji onemogočili pritok na površje.