STANKO ČURIN – VINSKA LEGANDA
- 29.11.2009
Ne le legendarni glasbenik Slavko Avsenik z Gorenjske, temveč tudi legendarni vinogradnik in vinar Stanko Čurin iz Prlekije, je te dni obeležil visoki življenjski jubilej – 80. rojstni dan. In med ...
Ob visokem življenjskem jubileju uglednega prleškega in slovenskega vinogradnika ga je obiskala delegacija vinskih svetovalcev sommelierjev
Ne le legendarni glasbenik Slavko Avsenik z Gorenjske, temveč tudi legendarni vinogradnik in vinar Stanko Čurin iz Prlekije, je te dni obeležil visoki življenjski jubilej – 80. rojstni dan. In med drugimi obiski in čestitkami, so Stanka Čurina ob njegovem okroglem življenjskem jubileju, obiskali tudi slovenski vinski svetovalci - sommelierji. Predsednik sekcije sommelierjev Franci Pavli mu je v znak posebne časti predal sommeliersko uniformo s sommeliersko posodico, saj je legendarni vinar Stanko Čurin častni član sekcije Vinskih svetovalcev sommelierjev Slovenije. Z obiskom in darilom so sommelierji izkazali posebno čast in pripravili presenečenje svojemu učitelju in prijatelju, legendi in pionirju med slovenskimi vinogradniki. „Gospod Stanko Čurin je častni član sekcije vinskih svetovalcev in izjemen človek, ki je še posebej zaslužen za razvoj kulture vina pri nas. Nenazadnje gre za pridelovalca vina, ki je prejel šampionske nazive za vina na najpomembnejših ocenjevanjih na svetu. Srečanje je bilo organizirano na pobudo kolegov sommelierjev“, nam je povedal Dejan Baier, predsednik sveta Zavoda za razvoj in raziskovanje gostinskih in kmetijskih dejavnosti SloVino.
„Sommelierji razumemo druženje s Stankom in njegovimi vini kot doživetje posebne časti. Mogoče se prav zaradi njegove skromnosti zelo malo ve o največjem dosežku slovenskega vina na pomembnih tujih mednarodnih ocenjevanjih. Čurinovi družini je leta 1999 uspelo pridelati krono med slovenskimi vini posebnih kakovosti. Velika zlata medalja - šampion za Laški rizling 99, ledeno vino, Čurin - Prapotnik - Kog na enem najprestižnejših svetovnih ocenjevanj Concours Mondial de Bruxelles 2002 je le potrditev visoke kakovosti in pravilne vinske poti Stanka Čurina. V vinskih krogih velja rek, da vina in njihove značilnosti odsevajo karakteristike vinarja, ki jih je pridelal. Šampion iz Bruslja je nedvomno primeren sopotnik življenjskemu delu eminentnemu vinarju in velikemu človeku Stanku Čurinu“, dodaja sommelier Dejan Baier.
Stanko Čurin je sicer starosta slovenskega vinogradništva. Je začetnik pridelave vin posebne kakovosti ter dobitnik mnogih priznanj na domačih in svetovnih ocenjevanjih. Je nesporno ena največjih osebnosti na področju vinarstva v Sloveniji. Kot zasebni vinogradnik je oral ledino pri razvoju sodobne vinogradniške in vinarske tehnologije. Prvi pri nas je pridelal predikatna vina posebnih kvalitet: pozne trgatve in izbore, jagodne izbore, suhe jagodne izbore, slamnata vina, ledena vina, izvirne posebnosti vin z visokim predikatom v posebnih steklenicah. Nenazadnje pa velja Stanko Čurin tudi za pionirja pri vzpostavljanju in oblikovanju sodobnih pristopov trženja vina na domačih in tujih trgih.
V začetku ni prav nič posebej kazalo, da bo Stanku, ki se je rodil pred osemdesetimi leti v Vodrancih, manjši vasici pod obronki vinorodnega Koga, življenje krojilo prav vino. Po končani osnovni šoli in služenju vojaškega roka je priložnost za zaslužek in preživljanje mlade družine najprej poiskal na različnih delovnih mestih zunaj kmetijstva. Sam je velikokrat poudaril, da je bilo za njegovo sožitje z vinogradništvom, ki se je začelo ob koncu petdesetih let, usodno veselje do dela v očetovem vinogradu na Kogu. Prva trgatev mu je ostala v spominu kot prva ljubezen. Potem so prišle še boljše, večje, odmevnejše. V naslednjih letih je uspešno vzpostavljal razvojne temelje družinske vinogradniške kmetije s premišljenimi investicijami. Leta 1971 je kot prvi zasebni vinogradnik v Sloveniji ustvaril prvo lastno stekleničenje vina. Temu pionirskemu koraku osamljenega vrhunskega vinarja so počasi sledili tudi drugi slovenski vinogradniki. Že naslednje leto je ponovno napolnil lastne steklenice vina, jih razstavil na ljubljanskem vinskem ocenjevanju ter odnesel zlato in srebrno medaljo. Stanko Čurin in njegova vina so že v tistem času postala pojem slovenske vrhunske kakovosti. Prvi v Sloveniji je pridelal tudi ledeno vino – laški rizling, letnik 1985, in prvemu na svetu je uspelo donegovati penino iz ledenega vina sorte šipon (letnik 2003). Mnoga najvišja priznanja na elitnih ocenjevanjih doma in v svetu, ki so se drugo za drugim vrstila vsa ta leta, so ga povzdignila med legende vinarstva. V letu 2007 je bil Stanko Čurin za uspehe v vinogradništvu in vinarstvu ter za uveljavljanje Slovenije in slovenskih vin doma in v svetu odlikovan z redom za zasluge.
Stanko je veliko časa namenil tudi sodelovanju z drugimi vinarji v Sloveniji in po svetu. Leta 1996 je bil med pobudniki za ustanovitev in član prvega upravnega odbora Zveze društev vinogradnikov Slovenije. Družinska vinogradniška kmetija z zaščiteno blagovno znamko vin, ki jo je pred več kot štiridesetimi leti zasnoval Stanko, se je pred dvajsetimi leti, ko je za delo poprijela tudi druga generacija, preimenovala v »Vinogradništvo in kletarstvo Čurin - Prapotnik«. V zadnjem času pa Stankov izjemen prispevek na področju pridelave izvirne posebnosti predikatnih vin zelo uspešno nadaljuje tudi že tretja generacija, ki jo pooseblja vnuk Borut.
PIJMO TAKŠNO VINO, KI GRE V SRCE, NE PA TISTEGA, KI GRE V GLAVO! Stanko Čurin je osnovno šolo obiskoval na Kogu, pred pričetkom druge svetovne vojne slovensko in v času vojne nemško šolo. Po končani vojni se je za nekaj časa zaposlil v avtomehanični delavnici na Ptuju, vendar se je kmalu vrnil na domačijo, kjer sta z bratom opravljala delo za gozdno podjetje. Konec leta 1948 je odšel na služenje vojaškega roka v Slovensko Bistrico, kjer je bil šofer tamkajšnjega polkovnika. Po poroki, leta 1953, sta imela z ženo v lasti 39 arov zemlje. Denar je služil z žaganjem drv v okoliških krajih in na Hrvaškem. V tem času je kupil mlatilnico, s katero je v poletnih mesecih mlatil žito v okoliških krajih. Dodaten vir zaslužka je predstavljalo tudi zimsko pluženje cest v Kogu in okolici. V drugi polovici 50. let 20. stoletja se je pričel ukvarjati s kupovanjem mošta za podjetje Slovenske Gorice Ptuj, kasneje pa se je zaposlil v podjetju Perutnina Ptuj. V začetku 60. let je družina Čurin na domačiji odprla gostilno, vendar so jo leta 1961 zaprli. Stanko Čurin se je nato za kratek čas zaposlil v podjetju Droga v Središču ob Dravi. Stanko Čurin je začel svojo uspešno pot v vinogradništvu in vinarstvu sredi 60. let prejšnjega stoletja. Za vinogradništvo ga je navdušil Jurica Zadravec, ki je bil lastnik mlina in vinograda, katerega je oskrboval njegov oče, ter novinar Kmečkega glasu, Štefan Kuhar. Z ženo sta pričela kupovati zemljo in leta 1970 tako imela v lasti okrog 10 hektarov goric. V prvih letih so pridelovali sorte vina: Šipon, Laški rizlig, Sauvignon in Muškat otonel.
Leta 1971 so kupili hidravlično stiskalnico in bili prvi zasebniki v Sloveniji, ki so napolnili steklenico vina. Za ta letnik laškega rizlinga so leto kasneje prejeli zlato medaljo na sejmu v Ljubljani in bil tako prvi zasebni pridelovalec vina v tedanji Jugoslaviji, ki je za svoje delo prejel zlato medaljo. V letu 1983 so Čurinovi pričeli z gradnjo vinske kleti in v naslednjem letu kupili prve sode iz nerjaveče pločevine, katere so leta 1995 nadomestili in v klet vgradili hladilni sistem. Pri Čurinovih so v letih od 1985 do 1998 pridelovali vino tudi iz višenj, Stanko Čurin pa je vino poimenoval »naravno prevreta višnjevina«. Leta 1985 se je ponovno zapisal v zgodovino kot prvi vinar v Sloveniji, ki je pridelal ledeno vino, sorte laški rizling. Kmetija se je leta 1988 preimenovala v »Vinogradništvo in kletarstvo Čurin – Prapotnik« in leta 1998 so zaščitili svojo blagovno znamko »Čurin«. Leta 2000 sta Stanko Čurin in njegov vnuk Borut v znamenje povezanosti vseh treh generacij na kmetiji, posadila potomko najstarejše vinske trte iz mariborskega Lenta.
Poleg vinarstva se je ukvarjal tudi z drugimi dejavnostmi. Leta 1988 je bil eden od ustanoviteljev članov Slovenske kmečke zveze, ki se je nato preimenovala v Slovensko ljudsko stranko in njen član je še danes. Že od leta 1947 je član lovske organizacije in leta 1991 prejel zlato plaketo ob 45 – letnici ustanovitve Lovske družine Velika Nedelja. Danes družina Čurin-Prapotnik obdelujejo 8 ha vinogradov in letno pridelajo 50.000 litrov vina. Pridelujejo Laški rizling, Šipon, Sauvignon, Beli pinot, Sivi pinot, Muškat otonel, Renski rizling, Traminec, Chardonnay in Rumeni muškat. Kljub temu, da je letos praznoval 80. rojstni dan, Stanko Čurinu rad strelja glinene golobe; rad ima grozdje, grozdne pogače, baklavo in med in še posebej palačinke z medom; ne mara testenin, mleka, sira in skutnih pogač; zjutraj pije lipov čaj in zelo rad ima radensko. Znana je njegova izjava: »V steklenicah so skrivnosti narave, ki jo je oplemenitil vinogradnik in kletar. Vsako vino je dobro, nekatera pa so malo boljša. Moj stric zdravnik, je večkrat rekel: »Pijmo takšno vino, ki gre v srce in ne takšnega, ki gre v glavo«.
„Sommelierji razumemo druženje s Stankom in njegovimi vini kot doživetje posebne časti. Mogoče se prav zaradi njegove skromnosti zelo malo ve o največjem dosežku slovenskega vina na pomembnih tujih mednarodnih ocenjevanjih. Čurinovi družini je leta 1999 uspelo pridelati krono med slovenskimi vini posebnih kakovosti. Velika zlata medalja - šampion za Laški rizling 99, ledeno vino, Čurin - Prapotnik - Kog na enem najprestižnejših svetovnih ocenjevanj Concours Mondial de Bruxelles 2002 je le potrditev visoke kakovosti in pravilne vinske poti Stanka Čurina. V vinskih krogih velja rek, da vina in njihove značilnosti odsevajo karakteristike vinarja, ki jih je pridelal. Šampion iz Bruslja je nedvomno primeren sopotnik življenjskemu delu eminentnemu vinarju in velikemu človeku Stanku Čurinu“, dodaja sommelier Dejan Baier.
Stanko Čurin je sicer starosta slovenskega vinogradništva. Je začetnik pridelave vin posebne kakovosti ter dobitnik mnogih priznanj na domačih in svetovnih ocenjevanjih. Je nesporno ena največjih osebnosti na področju vinarstva v Sloveniji. Kot zasebni vinogradnik je oral ledino pri razvoju sodobne vinogradniške in vinarske tehnologije. Prvi pri nas je pridelal predikatna vina posebnih kvalitet: pozne trgatve in izbore, jagodne izbore, suhe jagodne izbore, slamnata vina, ledena vina, izvirne posebnosti vin z visokim predikatom v posebnih steklenicah. Nenazadnje pa velja Stanko Čurin tudi za pionirja pri vzpostavljanju in oblikovanju sodobnih pristopov trženja vina na domačih in tujih trgih.
V začetku ni prav nič posebej kazalo, da bo Stanku, ki se je rodil pred osemdesetimi leti v Vodrancih, manjši vasici pod obronki vinorodnega Koga, življenje krojilo prav vino. Po končani osnovni šoli in služenju vojaškega roka je priložnost za zaslužek in preživljanje mlade družine najprej poiskal na različnih delovnih mestih zunaj kmetijstva. Sam je velikokrat poudaril, da je bilo za njegovo sožitje z vinogradništvom, ki se je začelo ob koncu petdesetih let, usodno veselje do dela v očetovem vinogradu na Kogu. Prva trgatev mu je ostala v spominu kot prva ljubezen. Potem so prišle še boljše, večje, odmevnejše. V naslednjih letih je uspešno vzpostavljal razvojne temelje družinske vinogradniške kmetije s premišljenimi investicijami. Leta 1971 je kot prvi zasebni vinogradnik v Sloveniji ustvaril prvo lastno stekleničenje vina. Temu pionirskemu koraku osamljenega vrhunskega vinarja so počasi sledili tudi drugi slovenski vinogradniki. Že naslednje leto je ponovno napolnil lastne steklenice vina, jih razstavil na ljubljanskem vinskem ocenjevanju ter odnesel zlato in srebrno medaljo. Stanko Čurin in njegova vina so že v tistem času postala pojem slovenske vrhunske kakovosti. Prvi v Sloveniji je pridelal tudi ledeno vino – laški rizling, letnik 1985, in prvemu na svetu je uspelo donegovati penino iz ledenega vina sorte šipon (letnik 2003). Mnoga najvišja priznanja na elitnih ocenjevanjih doma in v svetu, ki so se drugo za drugim vrstila vsa ta leta, so ga povzdignila med legende vinarstva. V letu 2007 je bil Stanko Čurin za uspehe v vinogradništvu in vinarstvu ter za uveljavljanje Slovenije in slovenskih vin doma in v svetu odlikovan z redom za zasluge.
Stanko je veliko časa namenil tudi sodelovanju z drugimi vinarji v Sloveniji in po svetu. Leta 1996 je bil med pobudniki za ustanovitev in član prvega upravnega odbora Zveze društev vinogradnikov Slovenije. Družinska vinogradniška kmetija z zaščiteno blagovno znamko vin, ki jo je pred več kot štiridesetimi leti zasnoval Stanko, se je pred dvajsetimi leti, ko je za delo poprijela tudi druga generacija, preimenovala v »Vinogradništvo in kletarstvo Čurin - Prapotnik«. V zadnjem času pa Stankov izjemen prispevek na področju pridelave izvirne posebnosti predikatnih vin zelo uspešno nadaljuje tudi že tretja generacija, ki jo pooseblja vnuk Borut.
PIJMO TAKŠNO VINO, KI GRE V SRCE, NE PA TISTEGA, KI GRE V GLAVO! Stanko Čurin je osnovno šolo obiskoval na Kogu, pred pričetkom druge svetovne vojne slovensko in v času vojne nemško šolo. Po končani vojni se je za nekaj časa zaposlil v avtomehanični delavnici na Ptuju, vendar se je kmalu vrnil na domačijo, kjer sta z bratom opravljala delo za gozdno podjetje. Konec leta 1948 je odšel na služenje vojaškega roka v Slovensko Bistrico, kjer je bil šofer tamkajšnjega polkovnika. Po poroki, leta 1953, sta imela z ženo v lasti 39 arov zemlje. Denar je služil z žaganjem drv v okoliških krajih in na Hrvaškem. V tem času je kupil mlatilnico, s katero je v poletnih mesecih mlatil žito v okoliških krajih. Dodaten vir zaslužka je predstavljalo tudi zimsko pluženje cest v Kogu in okolici. V drugi polovici 50. let 20. stoletja se je pričel ukvarjati s kupovanjem mošta za podjetje Slovenske Gorice Ptuj, kasneje pa se je zaposlil v podjetju Perutnina Ptuj. V začetku 60. let je družina Čurin na domačiji odprla gostilno, vendar so jo leta 1961 zaprli. Stanko Čurin se je nato za kratek čas zaposlil v podjetju Droga v Središču ob Dravi. Stanko Čurin je začel svojo uspešno pot v vinogradništvu in vinarstvu sredi 60. let prejšnjega stoletja. Za vinogradništvo ga je navdušil Jurica Zadravec, ki je bil lastnik mlina in vinograda, katerega je oskrboval njegov oče, ter novinar Kmečkega glasu, Štefan Kuhar. Z ženo sta pričela kupovati zemljo in leta 1970 tako imela v lasti okrog 10 hektarov goric. V prvih letih so pridelovali sorte vina: Šipon, Laški rizlig, Sauvignon in Muškat otonel.
Leta 1971 so kupili hidravlično stiskalnico in bili prvi zasebniki v Sloveniji, ki so napolnili steklenico vina. Za ta letnik laškega rizlinga so leto kasneje prejeli zlato medaljo na sejmu v Ljubljani in bil tako prvi zasebni pridelovalec vina v tedanji Jugoslaviji, ki je za svoje delo prejel zlato medaljo. V letu 1983 so Čurinovi pričeli z gradnjo vinske kleti in v naslednjem letu kupili prve sode iz nerjaveče pločevine, katere so leta 1995 nadomestili in v klet vgradili hladilni sistem. Pri Čurinovih so v letih od 1985 do 1998 pridelovali vino tudi iz višenj, Stanko Čurin pa je vino poimenoval »naravno prevreta višnjevina«. Leta 1985 se je ponovno zapisal v zgodovino kot prvi vinar v Sloveniji, ki je pridelal ledeno vino, sorte laški rizling. Kmetija se je leta 1988 preimenovala v »Vinogradništvo in kletarstvo Čurin – Prapotnik« in leta 1998 so zaščitili svojo blagovno znamko »Čurin«. Leta 2000 sta Stanko Čurin in njegov vnuk Borut v znamenje povezanosti vseh treh generacij na kmetiji, posadila potomko najstarejše vinske trte iz mariborskega Lenta.
Poleg vinarstva se je ukvarjal tudi z drugimi dejavnostmi. Leta 1988 je bil eden od ustanoviteljev članov Slovenske kmečke zveze, ki se je nato preimenovala v Slovensko ljudsko stranko in njen član je še danes. Že od leta 1947 je član lovske organizacije in leta 1991 prejel zlato plaketo ob 45 – letnici ustanovitve Lovske družine Velika Nedelja. Danes družina Čurin-Prapotnik obdelujejo 8 ha vinogradov in letno pridelajo 50.000 litrov vina. Pridelujejo Laški rizling, Šipon, Sauvignon, Beli pinot, Sivi pinot, Muškat otonel, Renski rizling, Traminec, Chardonnay in Rumeni muškat. Kljub temu, da je letos praznoval 80. rojstni dan, Stanko Čurinu rad strelja glinene golobe; rad ima grozdje, grozdne pogače, baklavo in med in še posebej palačinke z medom; ne mara testenin, mleka, sira in skutnih pogač; zjutraj pije lipov čaj in zelo rad ima radensko. Znana je njegova izjava: »V steklenicah so skrivnosti narave, ki jo je oplemenitil vinogradnik in kletar. Vsako vino je dobro, nekatera pa so malo boljša. Moj stric zdravnik, je večkrat rekel: »Pijmo takšno vino, ki gre v srce in ne takšnega, ki gre v glavo«.
Zadnje novice
