Obisk na domu, ki ga povečini pripravljamo po povabilu, je vedno posebno doživetje. Še posebej je zanimiv, ko obiščemo starejše ljudi, ki nam zaupajo svoje življenjske zgodbe. Ena takih je 70 letna Terezija Grdja iz Andrec, ki sodijo v občino Cerkvenjak. Poklicala nas je, da bi nam predstavili njen obilen pridelek fižola, ki ga je pridelala na 20 m2 metrov veliki parcelici. Povedala nam je, da ji je sosed Alojz Kuplen naredil spominski posnetek z natrganimi stroki fižola, ki ga je domov vozila v samokolnici. Obljubili smo ji, da jo bomo ob priliki obiskali na njenem domu v Andrencih. Obiskali smo jo na materinski dan, to je 25. marca. Bili smo deležni lepega, toplega in prijaznega sprejema, Terezije in njenega sopotnika Milana Zemljiča, ter hčerke Zdenke. Pri hiši živita še otroka hčerke Zdenke: sin Leonardo in hčerka Melanija. Živijo v skupnem gospodinjstvu in skupno skrbijo za vsa dela pri hiši in na 3 ha veliko posesti.
Tako kot smo načrtovali, je bila naša glavna sogovornica »starejša« gospodinja mama in babica Terezija Grdja, ki se je v tej hiši, kjer sedaj živi, rodila 1941. leta. Rodila se je v družini želarja Franc in Otilija Pučko, v kateri se je rodilo 6 otrok. Kot 9 letna deklica sem sama šla k družini Cirila Rajha v Brengovo služit za pastirico. O tem nam je povedala: »Ker nas je bilo pri hiši več otrok, sem želela oditi služit. Natanko se spominjam kako sem se dopoldan srečala z gospodarjem Cirilom Rajhom, ter mu izrazila željo, da bi šla k njim služit. To sem, povedala tudi staršem. Gospodar je vzel mojo ponudbo resno in že isti dan zvečer prišel po mene. Imela sem srečo, da sem bila pri dobri družini, saj so lepo skrbeli. Nikoli nisem bila lačna. Bila sem pravzaprav enakovreden član njihove družine. Tam sem pasla krave in opravljala vsa dela, ki sem jih zmogla. Ob tem sem redno obiskovala OŠ v Cerkvenjaku. Pri hiši so bili tedaj trije otroci Bernard, ki je sedaj dr. znanosti, Feliks, ki je znan obrtnik in Cilika. Otroci so me imeli radi in še me danes spoštujejo. To mi je v veliko zadovoljstvo. Ko mi je bilo 15 let sem se vrnila k staršem. Vrnila sem se zato, ker bi sicer moral gospodar Rajh za mene plačevati socialno, kar bi se mi štelo za delavno dobo. Toda tedaj kmet ni imel denarja, da bi lahko plačeval takó velike dajatve. Nekaj časa sem bila doma, nato pa sem si poiskala delo služkinje v Mariboru. Toda ne za dolgo, kajti našla sem si novo zaposlitev služkinje v Slovenski Bistrici. Tu sem ostala le nekaj mesecev, nato pa se kot služkinja, rekla bi dekla, zaposlila na kmetiji v Latkovi vasi pri Preboldu v Savinjski dolini. Na tej kmetiji sem dve leti opravljala vsa kmečka dela. Vrnila sem se k staršem in se 4 leta sezonsko zaposlila kot obiralka hmelja v Savinski dolini. Leta 1965 sem se poročila z Štefanom Grdjom iz Komarnice. Tri leta sva živela pri starših, nato pa v najetem stanovanju pri Jerneju Anželu v Brengovi. Tedaj sva imela že dva otroka sina Zlatka in hčerko Zdenko, katerima se je pozneje pridružil še Vili. Pozneje sva z možem po mojih starših prevzela posest in skupno gospodarila vse do njegove prerane smrti. Danes me razveseljuje 6 vnukov.«
Kot smo že omenili so eni redkih, ki še redijo živino in prašiče. »Včasih smo imeli pri hiši po tri krave, ki so dajale dragoceno mleko, ki je služilo za prehrano družine, ob tem smo ga tudi oddajali. Ker ne zmorem več dojiti, krav ne redimo več. Redimo pa telice. To predvsem zato, da pokosimo parcele, ki bi sicer zaraščale. Seveda bi sama tega ne zmogla, za to poskrbijo »tamladi«. Ker sem celo življenje delala na zemlji, mi bi bilo hudo, če bi bila zemlja neobdelana in zapuščena. Jaz pravim, da moramo skrbeti za to, da je »grunt spucan«, od tega pa še je nekaj malega koristi.«
Terezija ne kaže let. Še vedno poprime za vsako delo. Posebno veselje ima pri delu na vrtu. Kot smo že v uvodu omenili, na svojem vrtu pridela veliko fižola in tudi drugih vrtnin. Kot pravi je doma pridelano cenejše kot kupljeno. Še najbolj vesela je, da je vse doma pridelano brez škropljenja. Seveda ima tudi rada rože, ki poleti krasijo hišo in njen vrt. Ob drugih gospodinjskih delih naj omenimo, da rada peče domači kruh. Ob priliki pa tudi »gibance«. Njena poslastica pa so »kruhovjače« ali »ocvirkovke«. Kot pravi so najbolj dobre sveže pečene. Vesela je, da jih imajo radi tudi drugi člani družine. Ima tudi svojega konjička,ali kot moderno rečemo hobi. Rada obiskuje cerkev, posebno ko se s kolesom odpelje k nedeljski maši. Tam se sreča s sorodniki in prijatelji, ter vrstniki, ki še živijo. Je tudi aktivna in stalna udeleženka v paradah kmečkih običajev, ki jih vsako leto prireja TD Cerkvenjak. Sodelovala je tudi na paradah, ki so potekale v okviru Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni.