Na dobrem kvadratnem metru domačega vrta je zraslo kar 48 jurčkov Leto 2010 bo gotovo ostalo v lepem spominu mnogim slovenskim gobarjem, saj je gobja letina bila več kot solidna in takšna je tudi v teh septembrskih dneh in tednih. In da gre za izjemno leto potrjujeta tudi Milka in Branko Kovač iz Hrastja Mota pri Radencih, ki sta ob gabrovem grmu v neposredni bližini domače hiše, pravzaprav kar na domačem dvorišču, imeli že tretjo „berbo“ jurčkov. Na nekaj kvadratnih metrov, je namreč že pomladi zraslo več deset izjemno lepih in zdravih jurčkov, pred katerimi se kar sline cedijo, enako je bilo sredi poletja, toda to ni vse, kajti „letina“ se je ponovila tudi v jesenskem terminu, toda z eno „lepotno napako“. V primerjavi s dvema prejšnjima berbama, ko so zrasle mnoge velike gobe, tokrat se je na dobrem kvadratnem metru znašla le „armado“ manjših jurčkov. Na dobrem kvadratnem metru so našteli kar 48 majhnih jurčkov, ki so bili nekoliko bolj svetle barve kot bi se za jesenske jurčke spodobilo. Kljub temu se je Brankov vnuk Kevin lahko postavil med lepe gobice, katere Kovačevi imajo zelo radi, saj jih nekaj konča v zamrzovalniku, nekaj jih posušijo za zimo ali zaužijejo takoj. Seveda pa jih nekaj tudi podarijo svojcem ali prijateljem.
Na vse to je še posebej ponosen Branko, saj je jurčke praktično sam tudi „vzgojil“. Svoj dejansko nenavaden »pridelek«, kar nekaj dni mora tudi skrbno varovati, da ne bi mimo prišel kakšen gobar, katerih v zadnjih dneh in tednih tudi v pomurskih gozdovih ne primanjkuje. Veseli ga, da lahko uspejo tudi veliki jurčki, in enega velikana iz prejšnje žetve je uporabil za „seme“, saj želi razširiti svoj gobarski nasad na drugo stran dvorišča. »Tukaj gre dejansko za nenavadno zgodbo, in sicer smo že nekaj let na isto mesto, v omenjenem grmu, metali odpadke gob, ki smo jih nabirali v gozdu. In čez nekaj časa so tam začela rasti »domači« jurčki. Vsako jesen je bilo kar nekaj gob, pred tremi leti pa so preseženi vsi rekordi, kajti toliko pridelka ni bilo nikoli pred tem in po tem. Pa tudi letos je zelo lepo, saj je še veliko zametkov gob, katere skrbno skrivamo in zalivamo, saj potrebujejo veliko vlage«, nam je pripovedoval Branko Kovač, ki je dejal, da s soprogo Milko, otroci in vnuki, ki jih pogosto obiskujejo, imajo radi gobe, zato jih s soprogo Milko, posušijo, vložijo ali pa kar dajo zamrzniti in jih lahko nenehno uživajo. Veliko jurčkov pa tudi podarijo.
Kot pravi Branko pa ga za omenjeno »gobarsko srečo« ne skrbijo niti inšpektorji, saj ocenjuje, da skupaj z domačimi lahko razdeli ves pridelek, ob tem pa meni, da gre pravzaprav za doma vzgojene jurčke, o katerih zakonodajalec menda ni razmišljal…