Osmič so se srečali pomurski diabetiki V Sloveniji je že okoli 110.000 diabetikov, v društvih pa jih je le dobra desetina Med najhujšimi in najbolj rizičnimi boleznimi sodobnega človeka je gotovo tudi sladkorna bolezen ali diabetes melitus. Gre za presnovno bolezen, kjer je organizem deloma nesposoben pretvarjati sladkor, ki ga prejme s hrano, v škrob. Gre za nevarno bolezen, kjer trebušna slinovka dela premalo insulina in se zaradi nezadovoljive razgradnje maščob lahko pojavi zastrupitev s kislimi snovmi. Količina sladkorja v krvi je zvišana, sladkor pa se izloča v seču. Osnovna znamenja bolezni so žeja, veliko seča, huda lakota, stalna slabost, hujšanje in podobno. Da bi nekoliko olajšali težave, se bolniki z diabetesom povezujejo v društva, kjer si z različnimi aktivnostmi vsaj nekoliko pomagajo. Znano je namreč, da tudi pogovor in izmenjava izkušenj lahko koristi. In prav zaradi tega je v sencah dreves sadovnjaka na turistični kmetiji Benko v Spodnji Ščavnici potekalo 8. tradicionalno srečanje članov vseh štirih pomurskih društev diabetikov. Na srečanju, katerega so se udeležili tudi nekateri gostje in medicinsko osebje, je nad 100 diabetiki, katerih je v društva v Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti, včlanjenih okoli 600, spregovorili predvsem o svojih težavah. Ob izmenjavi izkušenj pa so prisotni spremljali tudi krajši kulturni program, ki so ga uprizorili pevci Radgonskega okteta pod vodstvom Karla Korošca, pozneje pa so se nekateri tudi malo zavrteli ob zvokih dua Iskra. Prisotne diabetike , katerih pričakujejo več kot 100, je pozdravil sta pozdravila radgonski podžupan Vinko Rous in predsednika Društva diabetikov Lendava ter člana IO Zveze društev diabetikov Slovenije, Štefan Hari,o delovanju društva ter sami bolezni pa je spregovoril predsednik Društva diabetikov Gornja Radgona, Franc Cehnar.
„Pomen našega druženja je, da se med seboj spoznavamo in izmenjamo izkušnje pri obvladovanju naše sladkorne bolezni. V vedno hitrejšem življenjskem ritmu je vse težje biti zdrav in zadovoljen. Vsi, ki smo tukaj tega nimamo več v celoti, saj nas ali naše bližnje pesti sladkorna bolezen. Seveda vemo, kako voditi sladkorno bolezen z dieto, tabletami in insulini. Povišan krvni sladkor pa lahko znižamo tudi z raznimi športnimi aktivnostmi. Tudi srečanje kot je današnje veliko pripomore k temu, da bo nižji, ko si lahko izmenjamo svoje izkušnje pri premagovanju te nenalezljive kronične bolezni 21 stoletja, ki vedno bolj narašča, saj nas je v Sloveniji preko 11% obolelih za to boleznijo in prerašča že v epidemijo“, je med drugim dejal Cehnar, ki je dodal, da je radgonsko društvo bilo ustanovljeno 28. maja 1986.
V društvu, ki je skozi vsa leta včlanjeno v Zvezo društev diabetikov Slovenije, velik poudarek dajejo sami edukaciji sladkornih bolnikov, kot so razna strokovna predavanja, učne delavnice, okrevanja, rekreacijski pohodi in druge aktivnosti. Posebej je omenil, da je društvo povečalo članstvo na 200, ter da pridobili prostore za delovanje, največja pridobitev pa jim je posvetovalnica za diabetike, tako da jim več ni treba hoditi v Mursko Soboto. „Boljša je preventiva kot kurativa“, je dejal Cehnar, ki pričakuje, da bodo vse štiri občine na področju katerih delujejo imele nekoliko več posluha tudi pri financiranju delovanja društva. Dodal je tudi, da se bodo pomurski diabetiki prihodnje leto srečali na ljutomerskem območju.
Kot rečeno, med najhujšimi in najbolj tveganimi boleznimi sodobnega človeka je gotovo tudi sladkorna bolezen ali diabetes melitus. Gre za presnovno bolezen, kjer je organizem deloma nesposoben pretvarjati sladkor, ki ga prejme s hrano, v škrob. Količina sladkorja v krvi je zvišana, sladkor pa se izloča v seču. Osnovna znamenja bolezni so žeja, veliko seča, huda lakota, stalna slabost, hujšanje in podobno. Zdravljenje poteka z omejitvijo sladkorja, moke, škroba, maščob v hrani ter v hujših primerih z insulinom, vedno pa je potrebno biti pod zdravniškim nadzorom. Tako kot po vsem svetu je sladkorna bolezen šele po 2. svetovni vojni postala rastoč, pereč in strah vzbujajoč socialno medicinski, v zadnjem času pa tudi ekonomski problem. Sedaj že lahko govorimo o epidemiji 21. stoletja, saj bolezen predstavlja velik problem ne samo za bolnika in njegovo družino, temveč za celotno družbo.
Da gre dejansko za epidemijo potrjuje tudi nekaj podatkov; Leta 1962 je bilo v Sloveniji 4.504 bolnika (ob 1.605.000 prebivalcev), ker pomeni, da je bilo obolelih le 0,28 državljanov. Leta 1995 je bilo približno 70.000 bolnikov ob skoraj dva milijona prebivalcev, danes pa je že nad 110 tisoč bolnikov ob enakem številu prebivalcev. Sladkorna bolezen povzroča hudo kronično pešanje zdravja, lahko pa tudi zgodnjo smrt. Posledice bolezni so sploh lahko zelo hude. Povečuje se namreč število kasnejših zapletov, kot so slepota, odpoved ledvic, gangrena in amputacija okončin, možganske kapi, srčni infarkti in mnoge druge spremljajoče bolezni. Sladkorni bolniki pa si lahko veliko pomagajo tudi sami, in zato se predvsem združujejo v socialno humanitarna Društva sladkornih bolnikov ali diabetikov, ki delujejo po vsej državi. Teh je trenutno v državi 39, v njih pa je včlanjenih le okoli 17.500 bolnikov, kajti v Sloveniji po neuradnih podatkih nad 110.000 diabetikov, a je v društva tako včlanjena le dobra desetina…