Potem, ko so med drugim tudi v Državnem svetu RS pripravili posebno mednarodno razstavo „Prošnja za Muro“, s katero so skozi predstavljena likovna dela slovenski, avstrijski in hrvaški umetniki opozarjali na perečo problematiko izčrpavanja reke Mure ter v njenem imenu javnost prosili in pozivali, naj Mura ostane muza in bogati življenje našim zanamcem in bodočim rodovom umetnikov, se akcije umetnikov nadaljujejo. Tokrat je Muzej norosti Trate, v okviru kampanje Rešimo Muro! skupaj z umetnico Sašo Bezjak organiziral umetniško akcijo Murali, za Muro gre!, ki je potekala v Sladkem Vrhu, Gornji Radgoni in Radencih. V akciji so sodelovale uveljavljene in priznane slovenske umetnice in umetnik in se tako pridružili boju za ohranitev prosto tekoče Mure.

Z umetniško akcijo so opozorili na pomen ohranjanja neokrnjene narave in nesprejemljivost umeščanja HE na Muro. Gre za še eno v nizu številnih aktivnosti, s katerimi nevladne organizacije v sodelovanju z domačini in zagovorniki ohranjanja narave in kulture zahtevajo, da država dokončno opusti načrte za gradnjo hidroelektrarn na reki Muri. »Umetniška akcija je potekala v obliki slikanja t. i. Muralov na zunanje površine objektov v občinah Šentilj, Gornja Radgona in Radenci, skozi katere teče reka Mura. Z umetniško akcijo želimo prispevati k ozaveščanju domačinov in tudi odločevalcev. Po odhodu umetnikov so občine bogatejše za umetnine priznanih slovenskih umetnikov. Ti so sodelovali brezplačno in svoje umetnine podarili kot prispevek v boju za ohranitev reke Mure,« je povedala Sonja Bezjak, organizatorka akcije.

Umetniška akcija in ustvarjalno druženje sta bila v: Gornji Radgoni (Mladinski center), v Radencih (Boračevska cesta 2 - družina Korc) ter v Sladkem Vrhu (ribiška utica pri Lencovem ribniku ob cesti Sladki Vrh–Trate). In kaj so o akciji povedali lastniki objektov? Danica Korc, Radenci: „Mi, prebivalci razvitega sveta, smo pozabili na bistvo, na svoje korenine... Kako bi lahko bilo drugače? Ko nam nečesa primanjkuje, to uvozimo, kupimo v trgovinah ali po spletu. Tudi če gre le za plastenko, napolnjeno s pitno vodo. Kaj bi na to rekel prebivalec saharske puščave ali katerikoli prebivalec te Zemlje, ki je prav tako kot mi sami vsakodnevno odvisen le od vode, katere viri so omejeni. Oni vedo, kako dragocena in pomembna je že ena sama kapljica vode. Njen vir bodo varovali s svojim lastnimi življenji, ker je ta najpomembnejša stvar, ki jo sploh imajo! Ne pravimo, da se moramo vrniti nazaj v kameno dobo in plemenski način življenja. Menimo, da je čas, da se zavemo, da razvoj, ki smo mu priča dandanes, ki temelji le na izkoriščanju narave in njenih virov, tudi za ceno nepopravljive škode naravi in našim zanamcem, ni nekaj, kar bi zdrav, inteligenten, izobražen in moralen človek »razvitega sveta« hotel pustiti prihajajočim generacijam. Menimo, da je prišel čas za dolgoročni razvoj. Priložnost, da začnemo na razvoj gledati povsem drugače, na naravi in bodočim generacijam prijazen in neškodljiv način. Čas je, da začnemo znova živeti v objemu narave“.

Vincenc Cegner, predsednik Ribiške družine Mura Paloma, Sladki Vrh: „RD Mura Paloma je eno izmed ustanovnih društev zveze Moja Mura in kot upravljavka in koncesionarka lovnega ribjega življa v reki Muri ne dopušča možnosti gradnje HE na reki Muri. Na skoraj 40 let vlaganja rib in oživljanja reke Mure in njenih prebivalcev smo lahko ponosni, za to pa je zaslužno lokalno prebivalstvo murskega povodja. Umetniki so z akcijo Murali pod okriljem Muzeja norosti Trate pokazali, da je vitalna reka pomembna vsem in jo je treba ohraniti za prihodnje rodove. Mura nam ne daje le življenja, ampak tudi kulturo.«

Kaj pa pravijo sodelujoči umetniki?

Anka Krašna: „Za 8 metrov visokim hidroenergetskim jezom bi ležala mrtva Mura“.

Ana Pečar: „Obstoječe HE v Sloveniji delujejo z največ 50-odstotno zmogljivostjo, saj za več ni potrebe. Težnja po gradnji novih rečnih elektrarn ne izvira iz stvarnosti. Je gradbeni projekt, glavni motiv pa je še nekaj korakov dlje od življenja: trgovanje na energetski borzi“.

Andreja Džakušič: „Reka Mura je stekla skozi mene. Hoče ostati taka, kot je. Posnela sem njeno pripovedovanje, da bo slišno tudi tistim, ki niso tu ob njej“.

Aleksandra Farazin: „Ljudje se še vedno premalo zavedajo, kako zelo pomembno je živeti v skladu z naravo, kljub temu, da je tudi to že nekaj časa trend. Ohranjati naravo takšno, kot je, in živeče vrste za naravno ravnovesje je ključnega pomena predvsem za bodočnost tega planeta, generacije naših otrok. In to pomeni na vsakem koščku zemlje, ne glede na to, kako minorno se ta lahko zdi. Ohranimo raznovrsten biološki habitat Mure, naše Amazonke – Mura naj živi!“

Iva Tratnik: „S Keiko in Ano smo videle in slišale, da si Murska deklica protestno že striže lase“…

Keiko Miyazaki: „Včasih pozabimo, da smo mi, ljudje, del narave. Ne moremo nadzirati narave. Edini način je, da jo spoštujemo in da živimo z njo v ravnovesju“.

Milan Ketiš: „Menim, da s slikarsko akcijo, kot je ta, ne delimo zgolj pozitivne informacije o pomembnosti ohranjanja pristne narave. Hkrati tudi ustvarjamo trenutek kreativnosti, druženja in povezovanja. Radostimo se in ustvarjamo nekaj lepega in upam da tudi sporočilnega“.

Saša Bezjak: „Pozablja se, da smo ljudje del narave. Ja, saj tisti, ki to pozabljajo, mogoče niso“.