VELIČASTEN POGLED NA NJIVO CVETOČE AJDE V ŽENIKU

Ko smo v jesenskem času iskali zanimivosti za naše bralce, nas je Jože Čuš, znani zbiratelj starih kmečkih pripomočkov in orodij iz Ženika, pripeljal do velike njive posajene z ajdo v Ženiku. V še ne tako davni ...
Ko smo v jesenskem času iskali zanimivosti za naše bralce, nas je Jože Čuš, znani zbiratelj starih kmečkih pripomočkov in orodij iz Ženika, pripeljal do velike njive posajene z ajdo v Ženiku. V še ne tako davni preteklosti je bila ajda poljščina, ki so jo sejali veliki in mali posestniki. Sejali so jo, ko so poželi ječmen, rž in pšenico. To je bil na njivi drugi pridelek leta. Ajdo so uporabljali v človeški prehrani kot kašo in moko. Iz moke so največkrat skuhali žgance, katere so zabelili z zaseko. V nekaterih krajih pa so jih uživali z vinom, takrat le šmarnico. Včasih so moko dodajali tudi pri peki kruha. Kaša pa je bila nepogrešliva pri vsakokratnih kolinah. Klobase, rekli so jim kašnice, so bile najboljše iz ajdove kaše. Ko te ni bilo dovolj so jim primešali proseno kašo.
Gotovo za vse to ve tudi 46 letni gradbeni podjetnik, Janez Zver iz Dornave, ki je v Ženiku, kateri sodi v občino Sv. Jurij ob Ščavnici, zasejal 1,60 ha veliko njivo z ajdo. »Tu v Ženiku smo kupili 5 ha veliko posest. Ob gradnji večjega objekta, ki bi naj bodoče služil turizmu, obdelujemo zemljo. Ker imamo certifikat ekološke kmetije, pridelujemo pridelke na ekološki način. Tak način, se pravi brez škropljenja, je mogoč pridelovati tudi ajdo. Iz pridelanega zrnja bomo pridelali bio kašo in ajdovo moko. Oboje je iskano na tržišču. Pred tem smo na tej parceli imeli posejano rdečo deteljo, ki smo jo namenili tistim, ki pridelujejo ekološko krmo za živali.«
Naj povemo, da imajo ob hiši urejen tudi vrt za pridelavo zdravilnih zelišč in aromatičnih rastlin, za katerega skrbi njegova Stanka. Pri tej dejavnosti sodeluje z znanim slovenskim strokovnjakom iz tega področja dr. Jankom Rodetom.