Prvič poroka v poltemi, v cerkvi Sv. Nikolaja v Murski Soboti, pri dveh svečah Amalija in Franc Novak iz Apač, sta se prvič poročila 30. decembra 1959. leta v Murski Soboti. Civilno na tedanjem matičnem uradu, cerkveno pa v cerkvi Sv. Nikolaja v Murski Soboti. Na isti dan sta svojo 50 letno zakonsko zvestobo potrdila ob daritvi sv. maše v Apačah, katero je daroval župnik Janez Ferencek. Zlato poroko sta zlatoporočenca slavila v krogu družine sina Ferija in najbližjih prijateljev. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenili veliko lepih besed zahvale. Kot je dejal, sta zlatoporočenca ves čas odkar je na župniji njegova desna roka pri urejanju cerkve in okolice. Franc mu je bil v veliko pomoč tudi pri obnovi cerkve in prostorov ob župnišču. V času obnove cerkve, leta 2002, je bil tudi član gradbenega odbora za obnovo zunanjosti cerkve. Tedaj je bil vsak dan na gradbišču in je prijel za vsako delo, ki je bilo potrebno pri gradnji. Nepogrešljiva sta tudi sedaj, saj sta vedno pripravljena pomagati pri urejanju okolice cerkve, kakor tudi v notranjosti, tako pri čiščenju, kakor tudi okrasitvi.
Amalija, ki se je rodila 1936. leta v Tešanovcih, se je kot učiteljica najprej zaposlila na šoli pri Gradu na Goričkem, odkoder je odšla na šolo na Tišino, pozneje pa v Apače. Zadnjih enajst let pred upokojitvijo je bila vodja podružnice Ljubljanske banke v Apačah. Franc, ki se je rodil 1937. leta v Murskih Petrovcih, je imel težko mladost, saj mu je, ko je imel dve leti umrla mama, pri 10 letih pa oče. Vseeno se je izučil za sedlarja in tapetnika. Kot tapetnik je bil največ časa zaposlen v podjetju Lina Apače, kjer se je tudi upokojil. Zakonca sta si leta 1968 v Apačah zgradila hišo. Kot sta povedala, jima je pri gradnji hiše veliko pomagali starši od Amalije. V zakonu se jima je rodil sin Feri, ki si je z ženo Marto ustvaril družino in živi v Radencih. Družina ju redno obiskuje. V veliko veselje sta jima vnuk Marko in vnukinja Mateja.
Ob vsem zapisanem, je zanimiva njena zgodba, kako je potekala poroka pred 50 leti. Kakor smo že omenili, je bila Amalija v času poroke zaposlena kot učiteljica. Tedaj je veljalo pravilo, da učitelji ne smejo obiskovati cerkvenih obredov. To je bilo prepovedano za vse učitelje, tudi tiste, ki niso bili v partiji. Amalija nam je dejala, da je nikoli niso silili v partijo. Učitelji so bili ob sprejemu na delo seznanjeni, da ne smejo obiskovati cerkvenih obredov. Ker sta bila oba, tako Amalija in Franc, krščanskih staršev in vzgojena v krščanski veri, sta se odločila, da se bosta ob civilni poroki poročila tudi cerkveno. Tako sta na dan poroke dopoldan ob 10.00 uri pristopila k civilni poroki, ob 20.00 uri pa v cerkvi Sv. Nikolaja v Murski Soboti k cerkveni poroki. Obred je potekal v temni cerkvi, katero sta razsvetljevali le dve sveči, le v spremstvu prič. Cerkvena poroka je bila v veliki tajnosti v času, ko so se kot svatje, le učitelji s katerimi je delala na OŠ Tišina, zbirali v Kavarni Central. K sreči nobeden izmed učiteljev ni slutil, da se je njihova sodelavka, v času njihovega zbiranja v Kavarni Central, cerkveno poročila. Sicer je glavni del praznovanja poroke s svati potekal, na način kot so v tistem času praznovali poroke, na domu neveste Amalije v Tešanovcih od 11.00 uro do večera. Tam so za zabavo skrbeli tudi muzikanti, ki so igrali v Kavarni Central v Murski Soboti.
Zanimalo nas je, komu sedaj, ko sta v pokoju namenjata prosti čas. Imata vsak svojo zaposlitev. Žena Amalija se posveča gospodinjstvu, mož Franc pa skrbi za okolico hiše. V veliko veselje mu je tudi delo v sadnem in zelenjavnem vrtu. Amalija se poleti veliko posveča tudi rožam, ki krasijo njun dom. Kot smo že omenili, pa veliko prostega časa namenjata že omenjenim opravilom v in pri cerkvi. Zanimivo je, da je bila Amalija v preteklosti tudi družbeno dejavna, saj je bila kar dva mandata članica Občinskega sveta tedanje skupne občine Gornja Radgona.