V Jurovskem Dolu, ki sodi v občino Sv. Jurij v Slovenskih Goricah, je v soboto, 30. julija, potekala tradicionalna že 21. žetev s srpi in koso. Prireditev, ki nima tekmovalnega značaja, pač pa le prikaz žetve na stari način, se je odvijala na Tomažičevi domačiji, organiziralo pa jo je Turistično društvo Dediščina Jurovski Dol. Pri organizaciji so še delovali članice Društva kmečkih gospodinj, gasilci, lovci in člani Vinogradniškega društva, vsi iz Sv. Jurij v Slovenskih Goricah.
Prikaz žetve in košnje se je odvijal na Tomažičevi njivi, na kateri je žanjice čakala zrela pšenica. Žanjice, kosec, brusilec srpov, vezalca snopov, gospodar in gospodinja žetve, so se na njivo podali s petjem ljudskih pesmi. Ker ni bilo tekmovanja so lahko gledalci mirno spremljali delo žanjic, kosca in pobiralk. Prireditev je potekala v »gopspočkem dnevu«, se pravi brez sonca, pa tudi dežja ni bilo. Po končani žetvi in košnji je potekal prikaz postavljanja »jakecoc«, tako kot so to delali v preteklosti. Ko so z delom končali, je gospodinja Marija Fanedl povabila »delavce« na bogato malico, ki se je odvijala na njivi. Ponudila jim je domači kruh, zaseko z »lükom« in mesom iz tünke. Gospodar Ivan Fanedl pa je poskrbel, da druščina ni bila žejna. Iz lončene ročke je točil jabolčnik letnik 2010, kar je bila pijača žanjic in koscev v preteklosti. Po malici se je zopet razlegala ljudska pesem, ki so jo zapeli udeleženci prikaza žetve in košnje.
S tem še prireditve na njivi ni bilo konec. Najprej so prikazali delovanje 100 let starega pogonskega motorja Franca Mlaska iz Radvenc pri Negovi, s katerim so nekoč poganjali mlatilnico, ki so ji rekli »drešmašin«. Sledil je prikaz mlatitve s staro mlatilnico Bogomira Šenekarja, katero je poganjal traktor Steyer letnik 1956, lastnika Branka Kukovca. Program prireditve je zajemal tudi prikaz oranja strnišča in zasaditev sadik krmne pese. O tem že pozabljenem poljskem kmečkem opravilu je kaj več povedala predsednica TD Dediščina Jurovski Dol Marija Šauperl, ki je bila glavni organizator prireditve. Kot je dejala, so v preteklosti bolj izkoriščali zemljo. Posaditev pese, rekli so »flancanje«, je predstavljalo drugo letino na polju. Ko so poželi žita so del polja namenili posaditvi pese, največ pa so ga zasejali s krmno repo in ajdo. Krmno peso so gojili zato, da so jo krmili prašičem, kot priboljšek pa tudi goveji živini, zlasti kravam, da so tako dajale več mleka. Zasaditev sadik pese je potekala v sveže zorani in pobranani zemlji. Naj spomnimo, da je bila včasih v tem času taka suša, da so morali »grudje«, tako so rekli velikim grudam, ki so se pojavljale ob oranju suhe zemlje, razbijati z motikami in »macli«. Večji kmetje so v ta namen imeli »role«, ki so drobile zemljo – grude. Pripravljene sadike pese so ženske zasajale s posebnimi klini. Po saditvi je bilo potrebno posajene sadike zaliti. Letos to ni bilo potrebno, saj je zemlja dovolj vlažna. Njihovo zasaditev pa je še isti večer ob močnem nalivu zalil dež.
Prav je še, da zapišemo, kdo se je vse potil pri žetvi. Najstarejši udeleženec je bil brusilec srpov 89-letni Jožef Zaletinger. Koso, z napravo za košnjo pšenice, je vihtel Branko Kukovec, žele pa so Marija Fanedl, Marija Šauperl, Marija Kukovec, Štefka Tetičkovič in Berta Čučko. Kot vezalec snopov je nastopal Rudi Tetičkovič.
Prireditev so z razstavo kmečkih jedi popestrile članice Društva kmečkih gospodinj Sv. Jurij v Slovenskih Goricah Jožica Kurnik, Sandra Žugman in Dragica Bračko.
Prireditelji so poskrbeli tudi za družabni del prireditve. Obiskovalcem so ponujali kmečke dobrote, ki so jih pripravile članice Društva kmečkih gospodinj Sv. Jurij v Slovenskih Goricah. Pripravili so tudi srečelov in ponujali spominke iz njihovega kraja. Za dobro voljo pa so skrbeli člani ansambla Zlati dečki.