Nedavno smo poročali o blagoslovitvi novega zvona v kapeli Tončke in Marjana Kralja v Ihovi. Tedaj smo pomotoma zapisali napačno ime klenkarja. Napisali smo, da je klenkal ali pritrkaval, Jože Horvat, dejansko pa mu je ime Franc. Da bi napako popravili, so se mu oglasili, ter obljubili popravek.
Ob pogovoru pa smo izvedeli še kaj o njegovih začetkih klenkanja. »V cerkvi sv. Benedikta sem bil pri tedanjem župniku Rudolfu Jakšiču ministrant. Tedaj je bila navada, da so možje ob praznikih in kakih večjih verskih dogodkih pritrkavali, mi smo rekli klenkali. Mene sta v klenkanje uvajala Tomaž Ketiš, kateremu so rekli »Botoša«, ki je bil sloviti tesarski mojster, in njegov brat Anton. Oba sta bila Benedičara. Bil sem ponosen, da sem lahko z njima klenkal, ko pa je kateri manjkal, sem bil jaz »drugi« klenkar. To mi je ostalo v krvi, zato sem se rad odzval povabilu družine Kralj, da s klenkanjem popestrim slovesnost ob blagoslovitvi zvona v kapeli, ki stoji blizu mojega doma v Ihovi. Moram pa reči, da je že dolgo od tega, ko sem zadnjič klenkal v benediški cerkvi. Ob zaposlitvi, nekaj časa sem delal kot tesar pri Tomažu Ketišu, Cestnem podjetju Maribor, kot sprevodnik na avtobusu in zadnjih 25 let pred upokojitvijo pa avtobusni voznik pri Certusu, ni bilo časa za to dejavnost. Tukaj v Ihovi sem si z družino ustvaril dom in uživam upokojensko življenje. Moj konjiček je spremljanje športa, gobarjenje in kolesarjenje. Imama pa tudi kaj storiti okoli hiše. Pri mojih letih, rojen sem 1943. leta na Drvanji pri Benediktu, sem si zaslužil, da lahko z ženo Terezijo živim mirno življenje.