ODŠEL JE ŠE ZADNJI ZNANI DUHOVNIK IZ TABORIŠČA SMRTI DACHAU

Umrl je častni občan Gornje Radgone, 91 – letni mnsg. Franc Puncer, upokojeni duhovnik...
Iz duhovniškega doma na Slomškovem trgu 20 v Mariboru, je minuli ponedeljek (11.2.) tudi v Gornjo Radgoni prispela izjemno žalostna novica. V 91 – letu starosti je namreč umrl eden najbolj znanih, spoštovanih in priljubljenih Radgončanov v prejšnjem stoletju, dolgoletni duhovnik in častni občan Gornje Radgone, mnsg Franc Puncer. Rodil se je 3. oktobra 1916 v Spodnjih Gorčah pri Braslovčah. Študiral je teologijo in bil ob Hitlerjevem napadu na kraljevino Jugoslavijo posvečen v duhovnika. Ker ga Gestapo še ni imel evidentiranega, ga ni zajel val izseljevanja in je tako kot novomašnik oskrboval več župnij v okolici svoje rojstne vasi. Oktobra 1942 pa so ga Nemci aretirali. Kaj so počeli z njim v zloglasnem celjskem zaporu Stari pisker, kako je za las ušel usmrtitvi in kako mu je uspelo preživeti internacijo v Dachauu, sam pripoveduje v svoji knjigi Duhovnik v taborišču smrti. V isti monografiji je pripisal še nekaj doživetij iz časa kmalu po drugi svetovni vojni, ko se je soočal z oblastjo v osvobojeni Gornji Radgoni. Tam je kot duhovnik (1945-1989) dočakal tudi osamosvojitev Slovenije, ko je orožje JLA hudo zaznamovalo tudi radgonsko cerkev sv. Petra.
„Kar precejšnje je bilo število slovenskih duhovnikov v dachauskem taborišču. Že mnogo let sem edini od njih še živ na tem svetu. Dvanajst nas je bilo posvečenih v mašnike tisto jutro, na cvetno nedeljo 1941. Že mnogo let sem edini od njih še živ na tem svetu. Jezus, moj Bog in Gospod! Kolikokrat sem v teh dolgih letih čutil tvoje ljubeče varstvo. Hvala ti. Zakaj si me tako dolgo ohranjal tukaj? Da bi se poboljšal? Velja! Potrudil se bom!...“, je med drugim v svoji knjigi iz leta 1991 (ponatis leta 2007 op.p.), zapisal Puncer, ki je tako kot zadnji izmed slovenskih duhovnikov v zloglasnem Dachau, za vedno odšel k Bogu. Poleg monografije pa je mnsg. Puncer, sicer učenec še enega radgonskega častnega občana, pokojnega akademika, prof. dr. Antona Trstenjaka, že kot študent je pisal razprave o Antonu Martinu Slomšku v revijo Kraljestvo Božje, v času župnikovanja pa je pisal v Cerkev v sedanjem svetu, Stopinje, v Glasilo Zgodovinskega društva Gornja Radgona.
Kot rečeno upokojeni župnik, častni občan Gornje Radgone, Franc Puncer, ki je prišel v radgonsko župnijo leta 1946 kot enajsti župnik po vrsti (župnija se je osamosvojila leta 1812) in tam služboval do upokojitve leta 1989, in je pred dobrim letom prav v Gornji Radgoni, katero je imel najraje tudi ko je se pred leti preselil v Maribor, zaznamoval 65 let duhovništva – diamantno mašo. V svojim skoraj 60 – letnim rednim duhovniškim in kulturnim delom neizbrisano zapisal v anale radgonske župnije in občine. Bil je tudi dekan ljutomerske dekanije, in tudi, ko je prestopil v deseto desetletje življenja, je do zadnjih dni bil duhovniško in tudi družabno nadvse aktiven. Zato niti ne preseneča, da je prejemnik številnih priznanj, med katerimi je od leta 1999 tudi častni občan občine Gornja Radgona. Gre za najvišje občinsko priznanje (pred njim ga je dobil leta 1987 pokojni akademik prof.dr. Anton Trstenjak), ki ga podeljujejo za izjemno pomembno delo in zasluge za krepitev ugleda občine Gornja Radgona, njene promocije in humano dejavnost, ki ima trajen pomen za ugled in promocije občine, ki imajo pomen za razvoj in ugled občine na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, znanosti, umetnosti, športa, kulture ter humanitarnih in drugih dejavnosti. In med te gotovo sodi mnsg. Franc Puncer, ki se je svojim duhovniškim in kulturnim delom neizbrisno zapisal v anale radgonske župnije in občine. Posebej kaže omeniti, da sodi Puncer med najstarejše planince, saj je bil med ustanovitelji PD Gornja Radgona in več kot 40 let njegov nadvse aktiven član.
Čeprav je že nekaj let živel v Mariboru pa je zanj vedno prvi dom bil Gornja Radgona, kamor se je pogosto z velikim veseljem vračal. In vedno je opozarjal, kako moramo držati skupaj, če hočem kaj doseči, nikoli ob obisku Gornje Radgone pa ni pozabil ponoviti svojo prošnjo, da bi ga Radgončani pokopali na svojem pokopališču, ob njegovem velikem prijatelju in učitelju akademiku Antonu Trstenjaku. Še pred nekaj meseci, ko je praznoval 91- rojstni dan in ko je občina Gornja Radgona imela svoj praznik, oktobra 2007, mu je zdravje dokaj solidno služilo, posebej v intelektualnem smislu. In tukaj mu lahko zavidajo tudi mnogi bistveno mlajši, v kar smo se lahko prepričali tudi, ko mu je radgonski župan Anton Kampuš, izročil darila in mu v imenu občanov Gornje Radgone voščil za visok življenjski jubilej.
Pogreb mnsg. Franca Puncerja bo v sredo, 13.02.2008 ob 13.45 – žalna seja v Kulturnem domu Gornja Radgona, maša zadušnica bo ob 14.30 uri v cerkvi Svetega Petra v Gornji Radgoni, žalni sprevod pa bo krenil ob 15.45 uri od cerkve do kapelice na radgonskem pokopališču.