Letošnja cvetna nedelja, je bila zares cvetna, kajti lepo in toplo vreme je poskrbelo za zelenje in cvetje. V preteklosti, ko je bila velika noč veliko preje kot letos, so si za izdelovanje presmecev zelenje in cvetje pripravljali tako, da so ga prej narezali in ga na toplem dali v vodo, da je pognalo cvetje in zelenje. Največkrat so presmece, ki so bili izdelani iz rdeče vrbe, katera zgodaj požene cvetove mačic, v naših krajih krasili zelenim »füšpanom«. Presmece so ponavadi izdelovali moški, pri term pa so sodelovali tudi otroci. Na tak način so prenašali njihovo izdelavo iz roda v rod. Največji presmec je bil namenjen gospodarju, ostali družinski člani pa so nosili manjše, zlasti otroci. Blagoslovljeni presmec so ob prihodu blagoslova zataknili v streho pod kapjo. Tedaj so bile večinoma slamnate. Verovali so, da je blagoslovljen presmec varoval poslopje pred požarom od strele. Šibo iz presmeca je gospodar postavil tudi na s pšenico zasejani njivi, ter je s tem zavaroval svoja polja pred točo. Bila je tudi navada, da so ob hudih neurjih, ko so pričakovali točo, zakurili manjši ogenj, naj pa položili vejico blagoslovljenega presmeca, kar je po njihovem verovanju odganjalo točo.
Vsega tega dogajanja ob presmecu ni več. Ostal pa je običaj, da vsako leto na nedeljo pred veliko nočjo, kateri rečejo cvetna nedelja, prinašajo v cerkev presmece. Mi smo letos sledili blagoslovu presmecev pred cerkvijo Sv. Jurija pri Sv. Juriju ob Ščavnici. V tej župniji je dolgoletna tradicija blagoslovitve presemecev ob cerkvenem križu, ki stoji zunaj cerkve. Letošnji blagoslov je bil nekaj posebnega, saj je župnik Boštjan Ošlaj blagoslovil tudi 13 metrov dolg presmec, ki so ga izdelali in k blagoslovu prinesli člani mladinskega verouka. Sicer je bil pogled na množico vernikov, ki so v rokah držali presmece veličasten.