Minister Židan obiskal pomurske prašičerejce V okviru svojega prvega delovnega obiska v domači regiji Pomurju, je novi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan je pogovorov na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Murski Soboti, kjer se je med drugim srečal z vodstvom in kmetijskimi svetovalci, srečanja s kmetijskimi in veterinarskimi inšpektorji, in obiska vladne projektne pisarne za Pomurje, obiskal še kmetijo Vekoslava Černela v Slaptincih. Gre za eno največjih družinskih prašičerejskih farm v tem delu Evrope, kjer so se minister in njegovi najožji sodelavci, po ogledu hlevov polnih plemenskih in drugih svinj, prisluhnili prašičerejcem severovzhoda države, ki se dejansko ubadajo s številnimi težavami. Na razgovoru, ki so se ga udeležili tudi najvišji predstavniki KGZ Murska Sobota, župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter predsedniki številnih prašičerejskih društev, je minister Židan, čeprav mu to ni tuje slišal, da imajo tudi pridelovalci mesa veliko administrativnih ovir. In ob dejstvu, da trenutne cene mesa ne dosegajo niti kritja stroškov prireje svinj oz. pridelave mesa, je jasno, da prašičerejci ne morejo investirati v širitev in posodabljanje svojih farm. Če temu dodamo še omenjene ovire s pridobitvijo nepovratnih sredstev in subvencij potem je jasno, da se mnogi odločajo za opustitev svoje dejavnosti. Prašičerejci so še posebej opozorili tudi na nekatere nelogičnosti, ki jih pozna slovenska zakonodaja in je bistveno strožja kot je tista v EU. Zato je, po slišanem v Slaptincih 18 jasno, da je kriza močno zakoreninjena tudi v kmetijstvu.
Sam minister Židan na prvem pogovoru ni mogel veliko obljubiti, se pa je strinjal, da bo potrebno marsikaj spremeniti, kar pa ne gre čez noč. Tudi minister, prvi ki je sploh kdaj obiskal območje občine Sveti Jurij ob Ščavnici, je pohvalil družino Vekoslava Černela, kjer praktično živijo tri generacije, in ki se uspešno upira vsem težavam. Na 40 hektarjev veliki kmetiji, kjer so štirje hektarji gozda, se Černelovi predvsem ukvarjajo s sodobnim prašičerejstvom, v sodobno opremljenih hlevih pa je največ plemenskih svinj, zraven večine mamic pa je med 10 in 15 majhnih prašičev. Obdelujejo tudi hektar vinograda, tako da pridelajo okrog 15.000 litrov vina, kar jim je nekakšno dopolnilno reji prašičev. Letno posejejo po osem hektarjev ječmena in pšenice, ter po 15 hektarjev koruze in oljne ogrščice. Černela je še posebej tarnal nad nelogičnimi razpisi, kjer je težko pridobiti sredstva. Tako sami želijo zgraditi dodatni hlev za 300 pitancev. Doslej so vložili 140.000 evrov lastnih sredstev, s sedanjim poslovanjem pa ne morejo nadaljevati. Zato se prijavljajo na razpise, a brezuspešno...
Minister Dejan Židan je sicer ob obisku v Pomurju predstavil kadrovske spremembe na kmetijskem ministrstvu. Spregovoril je tudi o aktualnem dogajanju po posameznih področjih. Kot je povedal, je trenutno glede evropskih pogajanj najpomembnejša dokončna strategija razvoja kmetijstva in proizvodnje hrane do leta 2020. Povedal je, da je vse pripravljeno na začetek evropskih pogajanj, in izrazil zadovoljstvo nad enotnim mnenjem evropskih kmetijskih ministrov, da je proizvodnja hrane za Evropo strateško pomembna in mora zato biti stabilna. Stabilnost pa omogočajo neposredna plačila in upoštevanje razlik med državam. „To je izhodišče, ki ga Slovenija dobro pozna, ker je v Sloveniji skoraj 75 odstotkov kmetijskih zemljišč takšnih, kjer je kmetovanje težje. Naša država pa ima interes, da se tu kmetovanje ohrani, saj moramo zagotoviti vsaj minimalno stopnjo prehranske samooskrbe, poleg tega pa kmetovanje omogoča normalno geografsko poseljenost Slovenije“, je med drugim povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.
Generalni direktor direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik pa je predstavil tri razpise Programa razvoja podeželja, ki so izšli v Uradnem listu. Za ukrep Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti je namenjenih 10 milijonov evrov, cilj ukrepa pa prispevati k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah. Drugi ukrep je Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, za kar je namenjenih 15 milijonov, namen ukrepa pa razvoj dodatnih dejavnosti na podeželju. Tretji ukrep je osnovne storitve za gospodarstvo in prebivalstvo podeželja, ki je namenjen samo občinam pomurske statistične regije. Za ta ukrep je na voljo 4,3 milijona evrov, cilj pa s podporo naložbam v širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij omogočiti enake možnosti dostopa do informacij in storitev, ki jih ponuja to omrežje, podeželskim prebivalcem in gospodarstvom v Pomurju. V kratkem bo objavljen še en razpis, in sicer obnova in razvoj vasi, prav tako namenjen občinam, na voljo pa bo 15 milijonov evrov.