Po podatkih Statističnega zavoda RS so slovenski kmetijski pridelovalci jeseni 2006 in pomladi letos, skupno posejali z ozimnimi in jarimi žiti skupno natanko 65.866 (od česa je okrog 54 tisoč pod ozimnimi) hektarjev površin, to je med 9,5 (pri pšenicah) in 149,8 % več kot jeseni 2005 in pomladi 2006. Površine, posejane z oljno ogrščico, so torej večje skoraj tri krat – 7.018 (2.809) hektarjev, kar kaže, da postaja omenjena kultura, po ukinitvi tovarne sladkorja v Ormožu, prava „modna muha“ poljedelcev. To pa niti ne preseneča, če vemo, da se omenjeno kulturo izplača pridelovati, saj ga potrebujejo za proizvodnjo biodizla, ob tem pa bo letos bistveno manj posejane sladkorne pese. Letos so se sicer v primerjavi z letom poprej povečale površine vseh posejanih žit, dobra polovica vseh žit pa je posejana v »slovenski žitnici«, Pomurju, kjer se mimogrede pridela okoli tri četrt domače hrane. Po omenjenih podatkih Statističnega urada RS, so se od površin, posejanih z žiti, najbolj povečale površine, posejane s piro, in to za več kot tretjino (37,6 % ). Tudi tritikalo (hibrid med pšenico in ržjo) sejejo kmetijski pridelovalci na vedno večjih površinah; jeseni 2006 in letos pomladi, so posejali s to kulturo za skoraj tretjino večje površine kot pred letom dni in kar za 1,5-krat večje kot pred petimi leti. Tudi pšenice in ječmena, dveh najbolj razširjenih žit med ozimnimi žiti, so za letošnjo žetev posejali več kot v predhodnem letu. Površina, posejana z ozimno pšenico (ta v strukturi ozimnih žit zavzema okrog 60 %), je za 4,6 % večja. Površine, ki so jih jeseni 2006 posejali z ječmenom (tudi te se v zadnjih letih povečujejo), so že za 42 % večje kot pred petimi leti in za 3,9 % večje kot jeseni 2005. Pridelovalci oljne ogrščice, pa so kot rečeno, so s to oljnico posejali 7.018 ha površin, to je za 1,5 krat več kot leto prej in skoraj štirikrat več kot pred petimi leti. „V mesecu aprilu 2007 smo v okviru raziskovanja Zgodnje napovedi pridelkov poljščin zbrali prve podatke o površinah, na katerih v tem letu rastejo pšenica, ječmen, tritikala in oljna ogrščica. In po zbranih statističnih podatkih so vsaki izmed omenjenih poljščin letos namenjene večje površine kot lansko leto. Površine, zasejane z najpomembnejšim krušnim žitom, pšenico, obsegajo 35 tisoč hektarjev (vključno s piro) in so tako skoraj za desetino (za 9,5 %) večje kot leto prej. Površine, zasejane z drugim najbolj razširjenim strnim žitom, ječmenom (te so se v zadnjih petih letih stalno povečevale), so v primerjavi z letom prej večje kar za 17,5 %. Od površin, zasejanih z žiti, so se najbolj povečale površine s tritikalo – kar za 29,3 %. Še posebno so se povečale površine z oljno ogrščico (za 150 %), kar je delno posledica setve na površinah, ki so bile v prejšnjih letih namenjene pridelovanju sladkorne pese“, poudarjajo na Statističnem zavodu RS. Skupno je tako v sezoni 2006/07 bilo pod žita posejano 65.866 (v sezoni 2005/06: 53.545; v sezoni 2004/05: 50.677; in v sezoni 2003/04: 47.123) hektarjev površin. Od tega na pšenico in piro odpade 35.116 (32.083; 30.726; 29.657), ječmen – 20.023 (17.044; 15.831; 13.475), oljno ogrščico – 7.018 (2.809; 2.586), tritikalo – 3.709 (2.869; 2.377), rž – 1.107 (938 - 1.328) in piro – 249 (181 - 295) hektarjev vseh površin. Žal pa se žitom ne godi nič dobrega, kajti po ugodni jeseni in topli zimi, je sedaj premalo vlage, in kot kaže vsaj v Pomurju, kjer pridelajo skoraj tričetrt vse hrane, naj bi že sedaj bilo jasno, da je suša pobrala med 30 in 40 odstotkov pridelka. Tako kot drugje po svetu smo tudi v Sloveniji v zadnjih letih priča posledicam podnebnih sprememb, ki jih povzročajo izpusti toplo grednih plinov in ki se med drugim kažejo v vse toplejšem vremenu. Zadnja leta so v Sloveniji rekordno topla, zelo zaskrbljujoč pa je trend zadnjih osmih mesecev, ki so vsi močno pretopli, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj in dodaja, da je problem podnebnih sprememb bolj večplasten, kot si mnogi predstavljajo. Da so v Sloveniji zadnja leta rekordno topla, kaže podatek, da je deset najtoplejših let po letu 1850 bilo med leti 1992 in 2006. Zelo verjetno je, da bo tudi letošnje leto med najtoplejšimi doslej, ocenjuje klimatologinja. Beležimo tudi vse pogostejše poletne suše. Od devetih hudih suš v Sloveniji v zadnjih 40 letih jih je bilo kar šest v zadnjih 15 letih, je stanje v Sloveniji predstavila Kajfež Bogatajeva, ki je predstojnica katedre za agrometeorologijo na ljubljanski biotehniški fakulteti. Nadalje pa je zelo zaskrbljujoč trend zadnjih osmih mesecev. V Sloveniji je bila namreč minula jesen najtoplejša od leta 1850, sledila ji je najtoplejša zima, pa tudi marec in april sta močno pretopla. O zaskrbljujočih razmerah zgovorno govori podatek, da je bilo od zadnjih 240 dni v Sloveniji kar 210 dni močno pretoplih. Pretoplo vreme ima posledice na naravni vegetaciji na območju celotne Slovenije. Ta se je letos razvila od dva do tri tedne prezgodaj. Višja, za okoli dve stopinji Celzija od povprečja, je tudi povprečna temperatura rek ter Blejskega in Bohinjskega jezera, enako velja za temperaturo morja. Tudi pretoki rek so nižji od običajnih, snežne odeje je v visokogorju znatno manj od povprečja, krajša od običajne je bila tudi smučarska sezona, navaja Kajfež Bogatajeva. Če ne bo v kratkem obilnejših padavin, je vsekakor možna zgodnja suša in težave v kmetijstvu. Prav tako se težave lahko pojavijo v proizvodnji hidroenergije. V minulih mesecih smo sicer Slovenci porabili manj energije za ogrevanje prostorov, vendar pa so že v mnogih stavbah vključili klimatske naprave. Tudi podatki Agencije RS za okolje kažejo, da je bila povsod po Sloveniji v prvih dveh tretjinah meseca aprila povprečna temperatura precej nad povprečjem, v večjem delu Slovenije je odklon znašal med tri in štiri stopinje Celzija, pri čemer gre po oceni agencije za statistično pomemben odklon. Tudi trajanje sončnega obsevanja je bilo v prvih dveh tretjinah aprila letos povsod po Sloveniji nad dolgoletnim povprečjem. Hkrati je v prvi dveh tretjinah aprila v Sloveniji zapadla podpovprečna količina padavin. V večini Slovenije je padlo do 10 milimetrov padavin, kar predstavlja do 10 odstotkov povprečnih padavin. V Novem mestu sta bili prvi dve tretjini aprila najbolj sušni doslej, navajajo na Agenciji RS za okolje. Slovenija se ogreva bolj kot Evropa, ta pa bolj, kot kaže globalno povprečje. Vzrok je v tem, da se kontinenti grejejo bolj, kot kaže globalno povprečje, bolj pa se ogreva tudi severna zemeljska polobla. Največje ogrevanje beležimo v zadnjih 30 letih, pa tudi druge spremembe, kot so količine padavin, pretoki rek, debelina snežne odeje itd., so v Sloveniji najbolj očitne po letu 1987, navaja slovenska klimatologinja. Podnebne spremembe so bolj večplasten problem, kot si mnogi predstavljajo, pravi Kajfež Bogatajeva. Raziskovalno gledano so to meteorološka domena. Ker je ozračje del okolja, so avtomatično tudi okoljski problem in ker jih je v veliki meri zagrešilo gospodarstvo in bo tudi najbolj občutilo neugodne posledice, pa so tudi gospodarski problem. Še več, podnebne spremembe odpirajo temeljna etična in celo politična vprašanja, pravi Kajfež Bogatajeva. „Na novo moramo opredeliti, kako živimo, kakšne potrebe moramo zadovoljevati zato, da preživimo, in katere so tiste potrebe, ki predstavljajo razkošje, ki si ga privoščimo na račun okolja in revnih. Ključna je sprememba miselnosti in arogance razvitega sveta, ki brezkompromisno živi, tako kot živi,"pa o problematiki podnebnih sprememb in s tem povezanih nujnih ukrepov pravi Marjana Dermelj s slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera. „Prispevati moramo vsi“, poudarja Dermeljeva in dodaja, da je ključno zmanjševanje rabe energije. Politiki morajo dolgoročno, ne le v luči štiriletnih mandatov, začeti delati to, kar govorijo, in dajati dober zgled. Drugačne pristope morajo zavzeti podjetja. Čeprav z majhnimi dejanji, pa lahko k temu prispevajo tudi vsi posamezniki, je dejala predstavnica Umanotere, kjer problematiki podnebnih sprememb namenjajo posebno pozornost.