Povsem drugačnega mnenja kot vodilni v Nafti, so krajani Žitkovcev, predvsem pa so razočarani, da jim doslej nihče ničesar ni povedal oz. ne razložil. Posebej je razočaran predsednik KS Žitkovci Ernest Preinšpenger, ki pravi, da že 20 let dela v krajevni skupnosti, in v tem času jim nihče ni povedal, kaj sem dovažajo, ali je nevarno ali ne. Tudi to, da je policija vzela vzorce so izvedeli samo iz medijev. „Najslabše je, da ničesar ne vemo ali da vemo samo to, kar vidimo“, pravi eden od domačinov. Veliko več ne ve niti samo dobrovniški župan Marjan Kardinar, ki je po lastnem poizvedovanju pri Eko Nafti že pred časom prejel poročilo, da gre za tekočino, ki ne ogroža okolja. Res pa je, kot meni Kardinar, da je Nafta Lendava doslej pri opuščeni vrtini občasno večkrat odlagala mulj iz vrtin, tako tudi iz vrtin, ki so jih delali v Dobrovniku. Župan je tudi potrdil izjave nekaterih krajanov Žitkovcev, da so že pred dvema letoma zahtevali, da naj se sporno odlagališče primerno zavaruje. Žal pa to niti danes ni narejeno, kar potrjujeta tudi fotografiji in zraven lahko prideš brez težav. Le dostop je prepovedan, ker je tako napisano in čez dostop je potegnjen trak za nevarnost, a če že ljudje vedo, potem živali ne vedo brati. Zato bi tudi zaradi živali jama z izplakami, pa karkoli je že v njej, morala biti ograjena ali drugače zavarovana. Karkoli se bo v prihodnje dogajalo, je več kot jasno, da je sporna jama polna tekočine, ki zaudarja po nafti in oljih. Območje Riganoc, kjer so opuščena naftna vrtina Martin 1 ter jame z domnevno sporno tekočino, ki da jih, sodeč po razpostavljenih prežah, dobro poznajo tudi lovci, je dobra dva kilometra severno od naselja Žitkovci, na koncu obdelovalnih polj KG Lendava in pred Kobiljanskim gozdom ter le kakih sto metrov od meje z Madžarsko. Do nje vodi dobro utrjena makadamska pot, ki jo je, tako vedo povedati krajani, utrjevala Nafta Lendava in po kateri so tovornjaki tudi vozili tekočino. Nekateri celo pravijo, da so vozili tudi ponoči, in ker je pot do vrtine speljana zunaj naselja, je to še bolj vzbujalo sum in zaskrbljenost. Zemljišče v velikosti okoli dvajset arov je obraslo z grmičevjem in nizkim drevjem, ki pa ga je v sredini čedalje manj. Tla preraščajo zanikrna ostra trava, mahovje, rogoz in šaš. Opuščena vrtina je ograjena z dva metra visoko žično ograjo, vendar vratca niso zaklenjena... Kakorkoli že, sanacija vseh vrtin in drugih rudarskih objektov, vključno z jamami, bo predvidoma izvedena do konca leta 2011. Na sanacijo namreč še vedno čaka 60 rudarskih objektov, ob katerih pa je večja ali manjša jama ali depresija...