Ob dejstvu, da se v kar nekaj prekmurskih krajih (Motvarjevci, Mlajtinci, Nemščak...) krešejo mnenja okrog gradnje bioplinarn, je prav dobrodošel dogodek, ki so ga v Prekmurju, v sodelovanju z Zvezo društev za biomaso Slovenije in Društvom kmetijske tehnike Slovenije organizirala Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, Katedra za biosistemsko inženirstvo. Šlo je za odmeven mednarodni simpozij z naslovom „Bioplin, tehnologija in okolje“. Na celodnevnem mednarodnem simpoziju, ki je potekal v gradu Rakičan pri Murski Soboti, je svoje študije in izkušnje predstavilo 14 strokovnjakov iz šestih držav. Predavatelji so prišli iz univerz, ministrstev, inštitutov ter iz gospodarske sfere.
Namen simpozija je bil celovito predstaviti to kompleksno tematiko, saj se v slovenski javnosti vedno pogosteje pojavljajo razprave o prednostih in problematiki, povezani z izgradnjo in obratovanjem bioplinarn. Očitne podnebne spremembe, kjotski sporazum ter okoljevarstvena in energetska zakonodaja nas silijo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, kar pomeni čedalje večjo uporabo alternativnih virov energije in s tem potencialno tudi bioplina. V Evropi je izgrajenih ogromno bioplinarn (samo v Nemčiji imajo več kot 1000 tovrstnih instalacij), ki izkoriščajo razne organske odpadke iz industrije ter stranske oz. namensko gojene produkte iz kmetijstva za proizvodnjo bioplina. To pa je energent, ki ima neomejeno uporabo in je CO2 nevtralen. Tako smo tudi v Sloveniji pričeli z gradnjami bioplinarn, vendar se v praksi čedalje bolj zatika. Investitorji, ki morajo upoštevati rentabilnost bioplinarne, so že v fazi projektiranja postavljeni pred določene izzive in tveganja, predvsem zaradi nedorečenih prostorskih načrtov posameznih lokalnih skupnosti, ter soočeni z mnogimi administrativnimi ovirami najrazličnejših predpisov in dovoljenj. Vsak najmanjši, upravičen ali neupravičen, sum ali nezaželen stranski učinek lahko sproži verižno reakcijo nasprotovanja lokalnih prebivalcev pri prostorski umestitvi, izgradnji in/ali obratovanju bioplinske naprave, kar vodi do neprijetnih sporov, v katerih ni zmagovalcev, temveč vsi vpleteni v njih samo izgubljajo.
Na simpoziju so strokovnjaki govorili praktično o vseh področjih, ki so povezana z načrtovanjem, izgradnjo, obratovanjem in z vplivi bioplinarn na okolje. Več kot 100 poslušalcev je spremljalo naslednja predavanja: Izhodišča za spremembe sheme za podpiranje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov v Sloveniji, Biomasa – vir energije za Slovenijo, Od tehnološkega koncepta skozi investicijo do proizvodnje bioplina, Proizvodnja in koriščenje bioplina skozi 30-letno prakso na Švedskem, Čiščenje odpadnih voda z visoko vsebnostjo dušikovih spojin, Bioplinarne za kmete, Odstranitev neprijetnih vonjav s pomočjo UV-svetlobe, Moderno zasnovana bioplinarna za »ko-fermentacijo« različnih vhodnih susbtratov, Pridobivanje bioplina iz pivovarniških odpadkov, Bioplin v Avstriji – razvoj in izkušnje, Možnost za kroženje hranil pri pridobivanju energije iz polj, Predstavitev pilotnega reaktorja za poskuse pri proizvodnji bioplina ter Obzirnost do prostora. »Učinkovitost in gospodarnost tehnologij proizvodnje in uporabe bioplina ob hkratnem dolgoročnem varovanju okolja v Sloveniji bodo v največji meri odvisni od znanja na vseh nivojih, od kmetov, projektantov, vzdrževalcev in politikov. Upam, da je ta simpozij pripomogel k razreševanju opisane problematike, in vesel sem, da sem s svojimi sodelavci lahko nekaj prispeval k temu,« je ob zaključku simpozija povedal prof. dr. Miran Lakota, vodja Katedre za biosistemsko inženirstvo.
Na koncu simpozija v Rakičanu, so si udeleženci ogledali še prvo Panvitino bioplinarno v Nemščaku pri Ižakovcih.