Po nedavni vremenski ujmi v Pomurju Delegacija poslanske skupine Nove Slovenije (vodja PS NSi Jožef Horvat, predsednica odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marjetka Uhan, predsednik odbora DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje Drago Koren, podpredsednik NSi in župan občine Ormož Alojz Sok ter poslanec NSi in župan občine Rogatec Martin Mikolič) so obiskali občine v Pomurju, ki so bile v nedavni ujmi najbolj prizadete. In potem ko so obiskali občino Tišina, KGZ Murska Sobota, občino Murska Sobota in občini Moravske Toplice, je del delegacije, z Marjeto Uhan in Dragom Korenom, ter predsednikom OO NSi Gornja Radgona Ivanom Kajdičem in dr. Petrom Kraljem, ogledala družinsko podjetje Vrtnine Klement d.o.o. v Meleh (občina Gornja Radgona), katerega obstoj je ogrozilo nedavno neurje v severovzhodni Sloveniji. Skupaj so ugotovili, da so sedanji mehanizmi, ki urejajo preventivo in pomoč ob naravnih nesrečah na področju kmetijstva, kljub številnim spremembam še vedno nedorečeni. To še posebej velja za področje zavarovanja pred nesrečami, pa tudi za področje preventive ter odstranjevanja in blažitve posledic.
Vrtnine Klement d.o.o je manjše družinsko podjetje, ki je s pridelavo vrtnin s sto sadikami paprike pričelo leta 1993. V 15 letih je preraslo v pomembno branžno podjetje z letno proizvodnjo 66.000 sadik paprik in 1.200 sadik paradižnika na 34.000 m2 pokritih površin. Za potrebe skladiščenja imajo urejenih tudi 100 m2 lastnih hladilnih površin. Zaposlujejo štiri osebe za nedoločen čas in osem za določen čas (sezonsko delo do osem mesecev na leto). Z zelenjavo in sadjem redno oskrbujejo večino prleških šol, nekaj šol v Prekmurju, menze, gostinske lokale in manjše trgovine, kar 80% proizvodnje paprike pa izvažajo v sosednjo Avstrijo.
V nedeljo, 13.07.2008, je ob 16 uri močno neurje z orkanskim vetrom, točo in močnimi nalivi uničilo 55 % vseh rastlinjakov in vso proizvodnjo. Veter je porušil 18.000 m2 visokih tunelov in 36.000 sadik paprike v polni rodnosti. Delno poškodovan je bil tudi preostali del rastlinjakov in približno 20 % pridelka v njih. Obe komisiji (za pridelek in za objekte), ki sta škodo ocenjevali, še nista zaključili s svojim delom. Groba ocena znaša okrog 280.000 €. Brez pomoči s strani države, bodo morali odpustiti najmanj 60 % zaposlenih, saj ne bodo zmogli pokrivati stroškov davkov in prispevkov. Objektov in zelenjave v objektih niso imeli zavarovanih, ker zavarovalnice rastlinjakov (visokih tunelov) ne zavarujejo, z izgovorom, da niso stabilni gradbeni objekti. Prav tako ne zavarujejo sadik v njih, saj so pokrite in so s tem že zaščitene. Za podjetje je nujno potrebno poiskati ustrezno rešitev kot vzorčni primer, tako da bo lahko nadaljevalo z obstoječo proizvodnjo. Od njegovega obstoja je neposredno odvisnih 12 delavcev z družinami, posredno pa še od 15 do 20 ostalih pridelovalcev, ki tržijo zelenjavo in sadje preko tega podjetja.
Ob koncu obiska v Pomurju je Jožef Horvat, vodja poslanske skupine NSi zagotovil, da bo poslanska skupina postorila vse, da bi finančna pomoč do prizadetih prišla kar se da hitro. Z zadovoljstvom je še spomnil in pozdravil ponovno veliko solidarnost Slovenk in Slovencev v času naravnih nesreč in se zahvalil vsem medijem, ki so javnost korektno obveščali in pri ljudeh spodbujali čut solidarnosti. To je še posebej pomembno, ker je bil prizadet velik del Slovenije, zato proračunskih sredstev za vse ne bo dovolj. Ob robu obiska v Pomurju je PS N.Si pripravila tudi novinarsko konferenco, na kateri je predstavila zaključke obiska. Vodja PS NSi, Jožef Horvat, je povedal, da bo poslanska skupina NSi vladi podala posebno poročilo ogleda posledic ujme v Pomurju in ji predlagala posebni intervencijski zakon, s katerim bi zagotovili finančno pomoč za odpravljanje posledic ujme. Marjetka Uhan je predstavila ukrepe, ki jih je vlada do sedaj že sprejela za odpravljanje posledic. Alojz Sok pa se je zavzel za uveljavitev vzajemnega sklada za intervencije v kmetijstvu. Kot je povedal, je to edini način dolgoročnega reševanja posledic naravnih nesreč v kmetijstvu. Sredstva bi v sklad pritekala iz državnega proračuna in iz sredstev katastrskega dohodka. Pojasnil je, da zavarovanje pri komercialnih zavarovalnicah ni dolgoročna rešitev, saj komercialne zavarovalnice zasledujejo predvsem dobiček in zato v primeru odsotnosti naravnih nesreč ne kumulirajo sredstev za obdobje nesreč, končni rezultat pa je dviganje zavarovalnih premij, ki jih posamezniki ne morejo plačati. Drago Koren je pri vseh teh nesrečah izpostavil ključno vlogo gasilcev, ki so prvi priskočili na pomoč prizadetim.