DOSOR SPREJEL PRVE STANOVALCE
Z manjšo zamudo so tudi v Radencih, v ponedeljek, 21. julija, končno začeli sprejemati prve stanovalce v tamkajšnji dom starejših občanov. Po zadnjem dogovoru z ...
Končno je zaživel Dom starejših občanov v Radencih
Z manjšo zamudo so tudi v Radencih, v ponedeljek, 21. julija, končno začeli sprejemati prve stanovalce v tamkajšnji dom starejših občanov. Po zadnjem dogovoru z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve bi moral dom starejših v Radencih, katerega bodo kratko imenovali Dosor, sprejeti prve stanovalce že 1. julija. Vendar je že zgrajeni dom, katerega lastnici sta vsaka v 50-odstotnem deležu občina Radenci in družba Hypo Alpe Adria iz Ljubljane, doletelo kar nekaj neprijetnosti. Najprej je zaradi enega oziroma dveh manjših neurij zalilo klet, nato je počila vodovodna cev, zadnje neurje v nedeljo pa je potrgalo okenske roloje in povzročilo še nekaj druge škode. Zato je prišlo do omenjene zamude, toda sedaj so prvi stanovalci že v lepem novem domu. Še pred prihodom prvega je direktorica Dosorja Mateja Hauzer v dom poklicala predstavnike medijev, kjer jim je predstavila sam dom in njegovo delovanje, predvsem pa svoje najožje sodelavce, za katere je prepričana, da so pravi za uspešno vodenje Dosorja, predvsem pa, da bodo njihove stranke zadovoljne. Za to bodo, poleg direktorice skrbeli predvsem: Tatjana Geč, vodja zdravstvene nege; Simona Domijan, vodja prehrane; Marko Gumilar, vodja kuhinje; Andreja Klemenčič, vodja strežbe; Mihela Zamuda, vodja financ; Goran Kuzma, socialni delavec; Nada Verdev, vodja administracije; Anka Mauko, vodja pralnice ter Slavko Vrzel, vodja vzdrževanja.
V domu je za začetek delovanja, redno zaposlenih petnajst ljudi, in sicer na najpomembnejših delovnih mestih za posamezna področja, okoli trideset pa jih ta mesec uvajajo v delo ali usposabljajo na delovnem mestu prek dveh programov aktivne politike zaposlovanja zavoda za zaposlovanje. Prav zaradi tega je Hauzerjeva pohvalila sodelovanje z Uradom za zaposlovanje Gornja Radgona. Kuhinja, slaščičarna in pralnica so prve začele delovati, saj je bilo treba pripraviti perilo za bodoče stanovalce in poskrbeti za malice zaposlenih, v Dosorju pa si prav od teh treh oddelkov pozneje obetajo tudi del prihodka od zunanjih uporabnikov. Predvsem namreč nameravajo prati, likati in kuhati kosila tudi za druge občane, ki bodo lahko redni abonenti ali občasni odjemalci. V radenskem domu, katerega investicija je vredna blizu 10 milijonov evrov, je sicer 176 nadstandardnih postelj, od tega so dobili koncesijo za 120 postelj, po besedah direktorice Hauzerjeve si jo prizadevajo pridobiti za še 30. Vse sobe, razen šestih imajo lastne kopalnice in balkone – terase. „To je verjetno prvi dom v Sloveniji, ki ga ne bo mogoče z lahkoto napolniti. Tega se zavedamo in načrtujemo marketinški pristop, Za zdaj je prijavljenih 30 stanovalcev, ki jih bomo postopoma vselili do konca avgusta, medtem pa bomo poskušali pridobiti čim več novih“, pravi Hauzejreva, ki si je za dom omislila tudi slogan: Dosor – moj svet.
Po mnenju direktorice doma, ki pravi da dobro sodeluje tudi s sosednjimi in drugimi domovi, ne bodo mogli napolniti prej kakor v enem letu. Bolj kot hitrost jo zanima zadovoljstvo – vživljenje varovancev in zaposlenih, saj jim je cilj, da bi dom v Radencih v treh letih postal najbolj prepoznavna destinacija severovzhodne Slovenije za tretje življenjsko obdobje. Hkrati je Hauzerjeva prepričana, da bomo njihovi varovanci zadovoljni, saj so Radenci zdraviliški kraj, ki ponuja nekaj posebnega tudi za starejše ljudi, zato bo prehod iz domačega okolja v dom starejših še lažji. Ob tem direktorica obljublja nadvse prijazno in ustrežljivo osebje novega doma. Sama Hauzerjeva verjame, da je tudi bližina Avstrije priložnost zanj, da bi pritegnili stanovalce iz sosednje države, kjer so cene bivanja v takšnih ustanovah še bistveno višje kot pri nas. V Radencih bo oskrbni mesec za različne stanovalce stal med 600,00 in 1.200,00 evrov. Direktorica družbe Dosor Mateja Hauzer se torej zaveda, da domovi za starejše prehajajo v gospodarsko branžo, ob tem je po njenem prepričanju to prihodnost, saj se ljudstvo Evrope stara, in potrebno jim je zagotoviti čim boljše pogoje za tretje življenjsko obdobje.
„Institucionalno varstvo starejših je bilo doslej mirna dejavnost, vsaj koncesionarsko domsko varstvo pa zdaj postaja povsem normalna gospodarska dejavnost. Po številnih gradnjah domov za starejše v pretežno javno-zasebnem partnerstvu se je vzpostavil trg. Ponudba domov je vse večja, povpraševanje pa bo vse manjše, zato se bomo morali truditi za svoj delež na trgu. Varstvo starejših ljudi je velika prihodnost in zato sem se tudi odločila prevzeti družbo Dosor in voditi radenski dom starejših oseb“, pravi direktorica radenskega doma starejših, ki pričakuje, da se bo v kratkem sprostil trg tudi pri oskrbnih cenah in bo mogoče iskati in zapolnjevati tržne niše na tem področju. Sedaj o cenah odločajo drugi – ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.