Strokovna žirija izbira najboljše rešitve skupnega mednarodnega projekta, za katerega pričakujejo okrog 100 milijonov evrov sredstev iz evropskih skladov V teh dneh, zlasti v četrtek in petek (17. in 18.4.), poteka v okviru mednarodnega projekta „Reka Mura in skupni urbani razvoj mest Gornje Radgone in Bad Radkersburga“ ključno zasedanje natečajne žirije, na katerem so (bodo) člani žirije v mednarodni zasedbi, med drugim, ocenjevali 11 prispelih natečajnih rešitev. Žirija svoje delo opravlja v prostorih Volksschule v Bad Radkersburgu, na zasedanju pa so prisotni tako strokovnjaki s področja urbanizma, arhitekture, krajinske arhitekture in vodarstva, kakor tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, Deželne vlade Avstrijske Štajerske ter predstavniki obeh lokalnih skupnosti, torej občin Gornja Radgona in Bad Radkersburg. Žirija bo izmed prispelih rešitev izbrala in nagradila najboljše rešitve. Natečajna naloga je obravnavala urbanistično, arhitekturno, krajinsko reševanje večjega dela obeh mest, njuno medsebojno povezovanje in komuniciranje, obravnavanje območja reke Mure, posebno pozornost pa bi naj natečajniki namenili prostoru nekdanjega mejnega prehoda v Gornji Radgoni z zgodovinskim jedrom (Spodnji in Zgornji Gris) ter celotnim grajskim gričem ter prostoru mestnega jarka, ki obdaja zgodovinsko jedro avstrijske Radgone.
„Severni del natečajnega območja na slovenski strani tako zajema potencialni prostor za renaturacijo reke Mure, spremembo kompleksa Prašičereje Pograd, na avstrijski strani pa zgodovinski park z zdraviliščem. Oba dela naj bi povezovala brv za pešce in kolesarje. Na južnem delu pa natečajniki obravnavajo športno-rekreacijska kompleksa na obeh straneh Mure in ponovno povezovalno brv. Vse natečajne rešitve pa bodo predstavljene javnosti predvidoma v drugi polovici meseca maja 2008“, nam je povedal radgonski župan Anton Kampuš.
Spomniti se sicer kaže, da je v uradnih listih EU, Avstrije, Slovenije in avstrijske Štajerske že konec decembra lani objavljena predhodna napoved natečaja za iskanje rešitev za povezujoč razvojni koncept obeh mest. Mesti z natečajem vabita skupine arhitektov, urbanistov in krajinskih arhitektov, ki so morali svoje predloge rešitev pripraviti do 26. marca letos. V preteklosti sta obe mesti že živeli kot eno, po razpadu avstro-ogrske monarhije pa je Mura med njima postala meja, ki je bila dolgo časa ostra ločnica med dvema državama in od leta 1945 tudi med dvema različnima političnima sistemoma. Zdaj, po ponovnem padcu meje med njima, bi se radi na obeh straneh reke znova odprli drugi proti drugim in zastavili skupni razvoj, ki naj bi temeljil predvsem na turizmu. „Združena Evropa je odprta za intenzivno povezovanje skupnih interesov obeh mest in njun usklajen razvoj. Z vidika načrtovanja sta Gornja Radgona in Bad Radkersburg odličen primer za ustvarjalno in multikulturno Evropo, ki presega vse meje, tako naravne (v tem primeru Muro) kot tudi administrativne. Z izvedbo evropskega natečaja si obe mesti prizadevata pridobiti nove navdihe za razvoj tako njunih urbanih kot tudi odprtih površin. Prav tako si mesti prizadevata okrepiti novo kakovost medsebojnega sodelovanja ter hkrati izbrati skupne teme in prostore, ki bi jih vzajemno lahko učinkoviteje izboljšali“, pravi o natečaju njegov usklajevalec na slovenski strani, znani arhitekt Aleksander Ostan.
Natečaj je sicer šele druga od šestih faz dolgoročnega razvojnega projekta, kot so si ga zamislili v Gornji Radgoni. Sledila bo renaturacija Mure in ureditev njenih obrežij, četrta faza bo gradnja dveh pohodniško kolesarskih mostov čez Muro, peta bo celovita prostorska ureditev mestnega jedra ter celovita krajinsko-parkovna ureditev grajskega griča na slovenski strani, šesta pa gradnja čistilne naprave s kanalizacijskim omrežjem za mestna in primestna naselja. Obe mesti si prizadevata za skupni projekt pridobiti od 80 do 100 milijonov evrov denarja iz ustreznih evropskih skladov