Ministrstvo za gospodarstvo RS je pred nedavnim posredovalo v javno obravnavo predlog Energetskega zakona (EZ-1). Predlog, med drugim, navaja tudi nadaljnjo energetsko izrabo reke Soče in njenih pritokov, s čimer bi poleg druge škode tudi hudo poškodovali življenjski prostor soške postrvi, ki je bila na robu izumrtja in jo ribiči že desetletji rešujejo skupaj s tujimi strokovnjaki in v to vlagajo veliko dela, znanja in sredstev, čemur Ribiška zveza Slovenije (RZS), ki je mimogrede pred dnevi obeležila 130-letnico delovanja, odločno nasprotuje. „Hidroenergetski objekti, tudi če so zgrajeni v skladu z naravovarstvenimi predpisi, močno prizadenejo vodni in obvodni življenjski prostor številnih organizmov. Pri nas doslej skoraj nikoli niso bili upoštevani, za kar so najnovejši zgledi na spodnji Savi in njenih pritokih. Zaradi vsega tega RZS zahteva umik 565. člena iz predloga EZ-1. Vode so predvsem zelo omejeno in zelo ranljivo življenjsko okolje vodnih rastlin in živali, vendar se o tem malo govori, veliko pa o njihovem energetskem potencialu in o škodi zaradi poplav, ko poplavljajo. Visoke pregrade hidroelektrarn močno spremenijo vsakršne lastnosti rek in potokov tako močno, da nekatere živalske in rastlinske vrste lokalno izginejo“, poudarja Borut Jerše, predsednik RZS.
Po njegovem reka za jezom dobi lastnosti jezera, pod njim pa gladina niha skladno s potrebami po elektriki. Oboje je uničujoče za rečne organizme. Po oceni Ministrstva za okolje in prostor je zaradi posegov v vode 60 % slovenskih površinskih celinskih vod tako spremenjenih, da jih ni mogoče ali se jih ne splača spraviti v prvotno, to je naravno stanje. To pomeni, da je 60 % življenjskih vodnih okolij tako spremenjenih, da do leta 2015 ne morejo doseči ekološko dobrega stanja, kot to določa evropska Vodna direktiva in iz nje izveden slovenski Zakon o vodah. Zdaj naj bi k biološko uničenim vodam dodali še edinstveno povodje Soče.
„Soča je sama po sebi neprecenljiva naravna vrednota, soška postrv in soška različica lipana pa sta edinstveni vrsti oziroma podvrsti, katerih obstoj bi bil z izgradnjo hidroelektrarn na Soči in njenih pritokih dokončno ogrožen. Njun življenjski prostor je namreč omejen le na nekaj vod, ki se izlivajo v Jadransko morje. Soška postrv je dragocena z vidika biotske pestrosti, poleg tega pa je za Posočje pomembna tudi gospodarsko, saj zaradi nje prihajajo na Sočo ribiški sladokusci z vsega sveta, pogosto s svojimi družinami. To so ljudje, ki cenijo neokrnjeno naravo in se do nje vedejo spoštljivo, poleg tega pa so dobri gostje, ki ne gledajo na vsak cent. Prepričani smo, da vsi našteti vidiki za ohranjanje edinstvenega povodja Soče v sedanjem stanju odtehtajo kilovate elektrike, ki bi jih pridobili z njegovo energetsko izrabo. Poleg tega menimo, da se moramo več pogovarjati o ukrepih za racionalnejšo rabo energije, kakor pa o energetski izrabi slehernega vodotoka“, je prepričan predsednik RZS, Borut Jerše.