KAKO IZBOLJŠATI KAKOVOST PITNE VODE?
Čeprav se v občini Apače že desetletja bojujejo za izboljšanje kakovosti pitne vode, doslej ni bilo tako ostrega nastopa proti državi. Zato so se v občini, kjer se spopadajo z najslabšo kakovostjo pitne pitne vode v Pomurju če ne tudi v državi, zaradi ...
Vsebnost nevarnih nitratov v pitni vodi vseskozi preseže maksimalnih 50 mg/l; Zakaj je občina Apače pisala predsedniku Vlade RS Borutu Pahorju?
Čeprav se v občini Apače že desetletja bojujejo za izboljšanje kakovosti pitne vode, doslej ni bilo tako ostrega nastopa proti državi. Zato so se v občini, kjer se spopadajo z najslabšo kakovostjo pitne pitne vode v Pomurju če ne tudi v državi, zaradi vse bolj alarmantnih rezultatov analize kakovosti vode (februarja je vsebnost nitratov dosegla kar 66 miligramov na liter) odločili, da na svoje težave v ostro opozorijo tudi Vlado RS. Tako so na redni seji občinskega sveta sprejel tri sklepe, v katerih pozivajo, naj vlada in ministrstvo za okolje in prostor takoj pristopita k pripravi strokovnih podlag in ustreznih projektov za sanacijo vodnega vira v Segovcih in občinskemu svetu do 31. maja 2009 posredujeta rokovnik izvedbe ukrepov, ki bodo zagotovili čisto pitno vodo v vodnem viru Segovci. Prav tako od vlade in okoljskega ministrstva zahtevajo, da sanacijo vodnega vira v Segovcih načrtujeta tako, da bo priključitev občanov na vodovodni sistem mogoča najpozneje do konca leta 2012, ko bo občina Apače v celoti zgradila primarni in sekundarni vodovod na celotnem območju občine. Kot tretje pa vlado, ministrstvo za kmetijstvo in Sklad kmetijskih zemljišč pozivajo, da se kmetijske površine v najožjem vodovarstvenem območju, ki ga določa Uredba o vodovarstvenem območju, nadomestijo z drugimi kmetijskimi površinami zunaj najožjega vodovarstvenega območja, katerih lastnik je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
„Zagotavljanje in varovanje kakovosti življenja je eden izmed temeljnih izzivov, katerega se moramo lotiti z ustreznimi ukrepi, ki bodo imeli dolgoročne učinke. Med pomembnejšimi cilji delovanja občine Apače je vsekakor zdrava, kvalitetna pitna voda, kot osnovna dobrina za zagotavljanje zdravega življenja vsakega posameznika. Občina Apače je kot pretežno ravninsko območje, ki se razteza čez Apaško polje, vpeta med reko Muro in obronke Slovenskih goric. Že v preteklosti so se ljudje ukvarjali s kmetijstvom, saj je bilo Apaško polje 1žitnica Slovenije«. Toda zaradi intenzivnega kmetijstva, znižanja podtalnice, neurejenega kanalizacijskega sistema in nekontroliranega odlaganja odpadkov v preteklosti, se na območju občine zadnjih 10 let soočamo s perečim problemom zagotavljanja kvalitetne pitne vode. V občini prebiva 3749 prebivalcev, od tega jih je le tretjina priključena na javni vodovodni sistem. Za zagotovitev oskrbe s pitno vodo kar največ prebivalcem, je občina aktivno vključena v projekt izgradnje Pomurskega vodovodnega omrežja za »sistem C«, ki obsega sanacijo vodnega vira Segovci, izgradnjo tranzitnega vodovoda ter izgradnjo primarnega in sekundarnega vodovoda. Za tako malo občino, kot je občina Apače, je to velik finančni zalogaj, saj je ocenjena vrednost projekta izgradnje primarnega in sekundarnega vodovoda, ki ga delno sofinancira občina 6,2 milijona EUR, medtem ko je ocenjena vrednost izgradnje tranzitnega vodovoda in sanacija vodnih virov ocenjena med 9 do 12 milijonov EUR, ki jih v skladu z veljavno zakonodajo v celoti mora financirati država“, pravi župan občine Apače, dr. Darko Anželj, ki opozarja, da vsebnost nitratov v pitni vodi praktično skozi presega dovoljeno mejo 50 mg/l.
Ker predstavlja pitna voda s koncentracijami nitratov nad mejno vrednostjo 50 mg/l zdravstveni problem predvsem za dojenčke, nosečnice in doječe matere, uživanje take vode zanje ni primerno in je potrebna omejitev uporabe. Zato občina iz proračunskih sredstev oskrbuje navedene rizične skupine v skladu s priporočili Inštituta za varovanje zdravja s predpakirano pitno vodo. „Za omejevanje in preprečevanje onesnaževanja okolja ter zavarovanje območjih vodnih virov, je bila v letu 2007 s strani Vlade RS sprejeta Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja, ki določa nove ukrepe in omejitve na vodovarstvenem območju, predvsem pa strogo prepoveduje posege v okolje v najožjih območjih okrog vodnih zajetij v Segovcih in Podgradu. Vendar se s tovrstnimi omejitvami žal ne morejo kratkoročno doseči vidni rezultati izboljšanja kakovosti pitne vode, zato je potrebno s skupnimi močmi poiskati celovite rešitve o preoblikovanju kmetijskih površin ter pomoči kmetijskim gospodarstvom, ki izvajajo kmetijsko dejavnost na vodovarstvenem območju. Zavedamo se, da je trajnostni razvoj občine, ki pomeni zagotavljanje kakovostnega življenja naših občank in občanov, možen le z jasno zastavljenimi cilji, aktivnim izvajanjem nalog in povezanimi partnerskimi odnosi. Pri tem je vsekakor pomembno, da se vsakomur zagotovijo osnovni pogoji preživetja, predvsem osnovna eksistenčna dobrina – kvalitetna pitna voda, brez kemijskih in mikrobioloških onesnaženj“, dodaj dr. Anželj, ki nam je predstavil tudi sklepe občinskega sveta.
„Vlado RS in Ministrstvo za okolje in prostor pozivamo, da takoj aktivno pristopita k pripravi strokovnih podlag in ustreznih projektov za sanacijo vodnega vira v Segovcih in občinskemu svetu do 31.05.2009 posredujeta rokovnik izvedbe ukrepov, ki bodo zagotovili čisto pitno vodo v vodnem viru Segovci; Vlado RS in Ministrstvo za okolje in prostor pozivamo da izvedbo sanacije vodnega vira v Segovcih, iz katerega se v celoti oskrbujejo občani občine Apače, načrtuje tako, da bo mogoča priključitev občanov na vodovodni sistem, ki bo zagotavljal čisto pitno vodo najkasneje do konca leta 2012, ko bo občina Apače izgradila v celoti primarni in sekundarni vodovod na celotnem območju občine Apače; Vlado RS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije pozivamo, da se kmetijske površine, ki se nahajajo v najožjem vodovarstvenem območju, ki jih določa Uredba o vodovarstvenem območju nadomestijo z drugimi kmetijskimi površinami izven najožjega vodovarstvenega območja, katerih lastnik je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS“.