KAKOR JANEZKA NAUČIŠ...
- 12.12.2009
V prostorih Vrtca Manka Golarja v Gornji Radgoni je potekala odmevna tiskovna konferenca, na kateri je več sogovornikov spregovorilo o primeru dobre prakse – v EKO vrtcu Manka Golarja, projekt „Zgodnje ...
Radgonski vrtec Manka Golarja na poti proti EKO vrtcu
V prostorih Vrtca Manka Golarja v Gornji Radgoni je potekala odmevna tiskovna konferenca, na kateri je več sogovornikov spregovorilo o primeru dobre prakse – v EKO vrtcu Manka Golarja, projekt „Zgodnje naravoslovje“ ter pogled novega Nacionalnega koordinatorja na delo Ekošole Slovenije. Po 13-letih delovanja so namreč slovenske ekošole dobile novega nacionalnega koordinatorja. DOVES kot nosilec mednarodnega programa Ecoschools v Sloveniji je v začetku novembra razrešil dolgoletno in uspešno nacionalno koordinatorko Nado Pavšer in namesto nje imenoval za v. d. nacionalnega koordinatorja Branka Mahneta, predsednika društva DOVES. Ob prevzemu nove dolžnosti je Mahne poudaril, da bo pospeševal nadaljnjo rast ekošole, ki bo po obdobju naglega preboja v slovenski šolski prostor več skrbi lahko posvečala kakovosti, novim pobudam in medsebojni izmenjavi izkušenj vseh sodelujočih ekošol ter večji uporabi sodobnih učnih orodij.
Slovenske ekošole (v letošnjem šolskem letu je v ta mednarodni program vključenih skupno 642 ustanov – 265 osnovnih šol, 112 podružničnih šol, 127 vrtcev, 93 enot vrtcev, 35 srednjih šol in 11 domov centra šolskih in obšolskih dejavnosti) bodo tudi pod novim vodstvom uresničevale temeljni cilj nacionalnega programa Ekošola kot način življenja – to je izobraževanje za trajnostno prihodnost. „Tudi v prihodnje si bomo prizadevali, da okoljsko izobraževanje postane del ciljev in vsebin vsakega šolskega predmeta v osnovnih in srednjih šolah ter vzgojno-izobraževalnih aktivnosti v vrtcih. Poleg številnih drugih aktivnosti bomo v letošnjem šolskem letu namenili posebno pozornost celostnemu prepoznavanju in reševanju okoljskih problemov s poudarkom na podnebnih spremembah, varčevanju z energijo in uvajanju obnovljivih virov energije, vodi kot življenjski vrednoti, celostnemu ravnanju z odpadki, revščini in podobno. V letošnjem šolskem letu se je največ ustanov (431) odločilo, da bo njihov glavni cilj delovanja vzgoja za okoljsko odgovornost, sledijo vzgaja za zdrav način življenju v zdravem okolju (422 ustanov), učinkovita raba naravnih virov (voda, odpadki, energija) (365 ustanov) in razvijanje pozitivnih medsebojnih odnosov (304 ustanov)”, je med drugim dejal Mehne.Branko, ki je posebej poudaril pomen učinkovite rabe energije v slovenskih ekošolah.
Po ocenah strokovnjakov bi v približno 1000 osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih v naši državi vsako leto lahko prihranili okoli 126 GWh ogrevalne in električne energije ter zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za približno 45 tisoč ton. „Na račun manjše porabe energije bi na leto prihranili okoli 8,5 milijona evrov. To pomeni, da se za zidovi slovenskih šol skriva ogromen varčevalni potencial, ki bi ga lahko “izkoristili” brez dodatnih vlaganj. Na letošnji konferenci koordinatorjev slovenskih ekošol na Brdu pri Kranju smo vse slovenske ekošole pozvali k večji skrbi za varčevanje z energijo, še posebno pozorni naj bodo pri ugašanju luči in drugih električnih in elektronskih naprav, ki gorijo po nepotrebnem. V lanskem šolskem letu smo si zadali za cilj, da vsaka slovenska ekošola prihrani od 10 do 15 odstotkov energije. Za dosego tega cilja v letošnjem šolskem letu izvajamo dva projekta, in sicer mednarodni projekt z naslovom Flick the Switch – ugašajmo luči in vodenje energetskega knjigovodstva. Šolam pa bomo podarili tudi merilnike za merjenje osvetljenosti. Slovenske ekošole želimo biti zgled vsem drugim šolam v Sloveniji,” je še poudaril novi nacionalni koordinator Branko Mahne.
Dane Katalinič, koordinator slovenskih ekovrtcev, je poudaril, da daje ekošola poseben pomen projektnem pristopu spoznavanja in odkrivanju naravnega okolja, ker zahteva neposredni stik z naravnim okoljem. Takšen pristop ima pomembno vlogo pri vzgoji in izobraževanju skozi projektne teme, torej aktivnosti, s katerimi se omogoča spoznavanje narave, naravnih zakonitosti, problemov in rešitev o okolju in za okolje, v katerem otrok živi. Po njegovem je projektni pristop pri poučevanju naravoslovja v predšolskem obdobju ena od sodobnejših didaktičnih oblik dela z namenom zgodnjega spoznavanja narave – naravoslovnih vsebin, zakonitosti in odnosov na relaciji otrok – starš – vzgojitelj – družba - okolje. Projektno načrtovanje bo uspešno le, če bo temeljilo na interesu in navdihu otroka. Glede na pomen spoznavanja zgodnjega naravoslovja in doživljanja narave v predšolskem obdobju projektni pristop potrjuje svojo pomembno vlogo v predšolskem vzgojnem procesu, ker na konkreten način opredeljuje otrokov interes… Gre namreč za dinamičen process - raziskovalne ustvarjalnosti, ki omogoča privzgajanje odnosa do ustvarjanja, odkrivanja, seznanjanja ter drugih faktorjev za kreativno edukacijo v predšolski vzgoji.
O Vrtuc Manka Golarja Gornja Radgona, ki deluje že od leta 1935 (trenutno na štirih lokacijah oz. v štirih enotah), in ki ima trenutno vpisanih skupno 281 otrok, je spregovorila ravnateljica Breda Forjanič. Sama je še posebej izrazila zadovoljstvo, da sta Vrtcu Manka Golarja bili v upravljanje predani dve prenovljeni enoti ekološko varčnega vrtca, ki ustrezata standardu pasivne oz. nizko-energetske zgradbe in sta prvi primer celovite energetske prenove javne stavbe na raven pasivnega standarda pri nas. Enota Kocljeva 4 (deluje že od leta 1984) je bila vrtcu predana v upravljanje septembra 2008, oktobra 2009 pa še enota Kocljeva 2 (deluje že od leta 1976). „Pasivni standard pomeni porabo energije, ki je v sezoni manjša od 15kWh/m2 oz.1,5 litra kurilnega olja /m2. Z vzpodbujanjem rabe obnovljivih virov energije in učinkovito rabo energije bomo zmanjšali onesnaževanje okolja, občutno zmanjšali porabo in izgubo energije, zmanjšali obratovalne stroške vrtca, otrokom in zaposlenim pa omogočili večje udobje ter lepše in bolj primerne delovne in bivalne pogoje. S prenovo vrtca smo torej otroci in zaposleni dobili primerno, zdravo in prijetno bivalno in delovno okolje, česar smo neizmerno veseli, hkrati pa to od nas zahteva razmišljanje o prihodnosti“, je uvodoma dejala Forjaničeva, ki je sejala, da je vizija vrtca: Skupni koraki nas vodijo k odličnosti. Aktivno razmišljamo o vsebini dela v prihodnjem obdobju. Delo v našem vrtcu vsekakor poteka v skladu s kurikulom za vrtce, večji poudarek pa dajemo EKO vsebinam, ki jih vnašamo v vsakodnevno delo vrtca. Že v šolskem letu 2008/09 smo izvajali številne EKO projekte in nekatere od njih predstavili tudi širši javnosti preko medijev, plakatov in seminarjev, v letošnjem šolskem letu pa te aktivnosti nadaljujemo z novimi vsebinami. Rezultat dobrega timskega dela z biologom Danetom Kataliničem je priročnik Igrive kapljice, ki smo ga izdali novembra 2009, namenjen pa je širši slovenski javnosti (staršem in vzgojiteljem)“, je razlagala ravnateljica Breda Forjanič, ki ni pozabila niti, z ekologijo povezano sodelovanje vrtca s Städtischer Kindergarten v Bad Radkersburgu v Avstriji, ki poteka v okviru inovacijskega projekta Zavoda RS za šolstvo. Veselijo se tudi dela v okviru projekta Comenius, z naslovom From the Waste Basket, kjer bodo EKO vsebine obravnavali skupaj z vzgojitelji iz Estonije, Italije, Anglije, Bolgarije in Francije, ki je tudi koordinatorka projekta.
„Naš cilj je, preko projektov in kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela, promovirati naš energetsko varčen vrtec in našo občino, postati želimo tudi EKO vrtec. Posebej nas veseli, da se pomena energetske prenove vrtca zavedajo tako otroci, kot njihovi starši in zaposleni ter da vsi skupaj z nasmehom na ustih prihajamo v našo hišo, za katero je pesnik in pisatelj, Manko Golar, po katerem naš vrtec nosi ime, zapisal: Saj vrtec kot dom je, kjer sreča živi in ciciban vanj rad, vsak dan pohiti. Prepričani smo, da bomo z dobrim delov in uresničevanjem vizije, opravičili finančni zalogaj občine, hkrati pa zagotovili odlične pogoje in kakovostno predšolsko vzgojo za sedanje in prihodnje generacije predšolskih otrok“, je še dodala ravnateljica Breda Forjanič, univ.dipl.soc.ped. Svoje razmišljanje pa sta na konferenci, ki jo je suvereno vodila Tatjana Jakopec Kager, predstavili tudi: Drago Horvat, predstavnik Čebelarske družine Gornja Radgona, ki je spregovoril o sodelovanju čebelarjev z otroci iz vrtca, in koordinatorka Eko vrtca Mateja Vrbnjak, ki je predstavila aktivnosti otrok in zaposlenih v vrtcu povezanih z varovanjem okolja in narave, kjer je vse izzvenelo po starem reku: Kakor Janezka naučiš...
Slovenske ekošole (v letošnjem šolskem letu je v ta mednarodni program vključenih skupno 642 ustanov – 265 osnovnih šol, 112 podružničnih šol, 127 vrtcev, 93 enot vrtcev, 35 srednjih šol in 11 domov centra šolskih in obšolskih dejavnosti) bodo tudi pod novim vodstvom uresničevale temeljni cilj nacionalnega programa Ekošola kot način življenja – to je izobraževanje za trajnostno prihodnost. „Tudi v prihodnje si bomo prizadevali, da okoljsko izobraževanje postane del ciljev in vsebin vsakega šolskega predmeta v osnovnih in srednjih šolah ter vzgojno-izobraževalnih aktivnosti v vrtcih. Poleg številnih drugih aktivnosti bomo v letošnjem šolskem letu namenili posebno pozornost celostnemu prepoznavanju in reševanju okoljskih problemov s poudarkom na podnebnih spremembah, varčevanju z energijo in uvajanju obnovljivih virov energije, vodi kot življenjski vrednoti, celostnemu ravnanju z odpadki, revščini in podobno. V letošnjem šolskem letu se je največ ustanov (431) odločilo, da bo njihov glavni cilj delovanja vzgoja za okoljsko odgovornost, sledijo vzgaja za zdrav način življenju v zdravem okolju (422 ustanov), učinkovita raba naravnih virov (voda, odpadki, energija) (365 ustanov) in razvijanje pozitivnih medsebojnih odnosov (304 ustanov)”, je med drugim dejal Mehne.Branko, ki je posebej poudaril pomen učinkovite rabe energije v slovenskih ekošolah.
Po ocenah strokovnjakov bi v približno 1000 osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih v naši državi vsako leto lahko prihranili okoli 126 GWh ogrevalne in električne energije ter zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za približno 45 tisoč ton. „Na račun manjše porabe energije bi na leto prihranili okoli 8,5 milijona evrov. To pomeni, da se za zidovi slovenskih šol skriva ogromen varčevalni potencial, ki bi ga lahko “izkoristili” brez dodatnih vlaganj. Na letošnji konferenci koordinatorjev slovenskih ekošol na Brdu pri Kranju smo vse slovenske ekošole pozvali k večji skrbi za varčevanje z energijo, še posebno pozorni naj bodo pri ugašanju luči in drugih električnih in elektronskih naprav, ki gorijo po nepotrebnem. V lanskem šolskem letu smo si zadali za cilj, da vsaka slovenska ekošola prihrani od 10 do 15 odstotkov energije. Za dosego tega cilja v letošnjem šolskem letu izvajamo dva projekta, in sicer mednarodni projekt z naslovom Flick the Switch – ugašajmo luči in vodenje energetskega knjigovodstva. Šolam pa bomo podarili tudi merilnike za merjenje osvetljenosti. Slovenske ekošole želimo biti zgled vsem drugim šolam v Sloveniji,” je še poudaril novi nacionalni koordinator Branko Mahne.
Dane Katalinič, koordinator slovenskih ekovrtcev, je poudaril, da daje ekošola poseben pomen projektnem pristopu spoznavanja in odkrivanju naravnega okolja, ker zahteva neposredni stik z naravnim okoljem. Takšen pristop ima pomembno vlogo pri vzgoji in izobraževanju skozi projektne teme, torej aktivnosti, s katerimi se omogoča spoznavanje narave, naravnih zakonitosti, problemov in rešitev o okolju in za okolje, v katerem otrok živi. Po njegovem je projektni pristop pri poučevanju naravoslovja v predšolskem obdobju ena od sodobnejših didaktičnih oblik dela z namenom zgodnjega spoznavanja narave – naravoslovnih vsebin, zakonitosti in odnosov na relaciji otrok – starš – vzgojitelj – družba - okolje. Projektno načrtovanje bo uspešno le, če bo temeljilo na interesu in navdihu otroka. Glede na pomen spoznavanja zgodnjega naravoslovja in doživljanja narave v predšolskem obdobju projektni pristop potrjuje svojo pomembno vlogo v predšolskem vzgojnem procesu, ker na konkreten način opredeljuje otrokov interes… Gre namreč za dinamičen process - raziskovalne ustvarjalnosti, ki omogoča privzgajanje odnosa do ustvarjanja, odkrivanja, seznanjanja ter drugih faktorjev za kreativno edukacijo v predšolski vzgoji.
O Vrtuc Manka Golarja Gornja Radgona, ki deluje že od leta 1935 (trenutno na štirih lokacijah oz. v štirih enotah), in ki ima trenutno vpisanih skupno 281 otrok, je spregovorila ravnateljica Breda Forjanič. Sama je še posebej izrazila zadovoljstvo, da sta Vrtcu Manka Golarja bili v upravljanje predani dve prenovljeni enoti ekološko varčnega vrtca, ki ustrezata standardu pasivne oz. nizko-energetske zgradbe in sta prvi primer celovite energetske prenove javne stavbe na raven pasivnega standarda pri nas. Enota Kocljeva 4 (deluje že od leta 1984) je bila vrtcu predana v upravljanje septembra 2008, oktobra 2009 pa še enota Kocljeva 2 (deluje že od leta 1976). „Pasivni standard pomeni porabo energije, ki je v sezoni manjša od 15kWh/m2 oz.1,5 litra kurilnega olja /m2. Z vzpodbujanjem rabe obnovljivih virov energije in učinkovito rabo energije bomo zmanjšali onesnaževanje okolja, občutno zmanjšali porabo in izgubo energije, zmanjšali obratovalne stroške vrtca, otrokom in zaposlenim pa omogočili večje udobje ter lepše in bolj primerne delovne in bivalne pogoje. S prenovo vrtca smo torej otroci in zaposleni dobili primerno, zdravo in prijetno bivalno in delovno okolje, česar smo neizmerno veseli, hkrati pa to od nas zahteva razmišljanje o prihodnosti“, je uvodoma dejala Forjaničeva, ki je sejala, da je vizija vrtca: Skupni koraki nas vodijo k odličnosti. Aktivno razmišljamo o vsebini dela v prihodnjem obdobju. Delo v našem vrtcu vsekakor poteka v skladu s kurikulom za vrtce, večji poudarek pa dajemo EKO vsebinam, ki jih vnašamo v vsakodnevno delo vrtca. Že v šolskem letu 2008/09 smo izvajali številne EKO projekte in nekatere od njih predstavili tudi širši javnosti preko medijev, plakatov in seminarjev, v letošnjem šolskem letu pa te aktivnosti nadaljujemo z novimi vsebinami. Rezultat dobrega timskega dela z biologom Danetom Kataliničem je priročnik Igrive kapljice, ki smo ga izdali novembra 2009, namenjen pa je širši slovenski javnosti (staršem in vzgojiteljem)“, je razlagala ravnateljica Breda Forjanič, ki ni pozabila niti, z ekologijo povezano sodelovanje vrtca s Städtischer Kindergarten v Bad Radkersburgu v Avstriji, ki poteka v okviru inovacijskega projekta Zavoda RS za šolstvo. Veselijo se tudi dela v okviru projekta Comenius, z naslovom From the Waste Basket, kjer bodo EKO vsebine obravnavali skupaj z vzgojitelji iz Estonije, Italije, Anglije, Bolgarije in Francije, ki je tudi koordinatorka projekta.
„Naš cilj je, preko projektov in kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela, promovirati naš energetsko varčen vrtec in našo občino, postati želimo tudi EKO vrtec. Posebej nas veseli, da se pomena energetske prenove vrtca zavedajo tako otroci, kot njihovi starši in zaposleni ter da vsi skupaj z nasmehom na ustih prihajamo v našo hišo, za katero je pesnik in pisatelj, Manko Golar, po katerem naš vrtec nosi ime, zapisal: Saj vrtec kot dom je, kjer sreča živi in ciciban vanj rad, vsak dan pohiti. Prepričani smo, da bomo z dobrim delov in uresničevanjem vizije, opravičili finančni zalogaj občine, hkrati pa zagotovili odlične pogoje in kakovostno predšolsko vzgojo za sedanje in prihodnje generacije predšolskih otrok“, je še dodala ravnateljica Breda Forjanič, univ.dipl.soc.ped. Svoje razmišljanje pa sta na konferenci, ki jo je suvereno vodila Tatjana Jakopec Kager, predstavili tudi: Drago Horvat, predstavnik Čebelarske družine Gornja Radgona, ki je spregovoril o sodelovanju čebelarjev z otroci iz vrtca, in koordinatorka Eko vrtca Mateja Vrbnjak, ki je predstavila aktivnosti otrok in zaposlenih v vrtcu povezanih z varovanjem okolja in narave, kjer je vse izzvenelo po starem reku: Kakor Janezka naučiš...
Zadnje novice
