KMALU BO ZAŽIVEL MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT

Z manjšo slovesnostjo se je začela in končala 15. redna seja občinskega sveta občine Gornja Radgona, saj sta oba podžupana in nekateri člani sveta, na začetku, čestitali županu Antonu Kampušu za izvolitev ...
Radgonski občinski svet potrdil rušenje mejnega prehoda Z manjšo slovesnostjo se je začela in končala 15. redna seja občinskega sveta občine Gornja Radgona, saj sta oba podžupana in nekateri člani sveta, na začetku, čestitali županu Antonu Kampušu za izvolitev v Državni zbor, ob koncu pa so temu dogodku tudi nazdravili. Vmes pa so člani sveta odločali o nekaterih pomembnih zadevah, med katerimi tudi o takšnih, ki naj bi že v kratkem nekoliko spremenile videz mesta Gornja Radgona, ob tem naj bi območje celotne občine postalo „bolj varno“. Končno so namreč potrdili odlok o ustanovitvi organa skupnega občinskega inšpekcijskega nadzora „Medobčinski inšpektorat“, ki bo kmalu začel skupno delovati za občini Gornja Radgona in Apače. Zato naj bi v obeh omenjenih občinah bilo nekoliko več reda, sprejetje omenjenega odloka pa ni minilo brez pripomb, ki sta jih še posebej imela David Roškar (SDS) in Milan Nekrep (DeSUS). A je na koncu le obveljala pripravljena in z občino Apače usklajena verzija odloka, ki je pač podoben za vso državo.
Končno pa so članice in člani soglasno, in po hitrem postopku sprejeli tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu Mejni prehod s pripadajočimi objekti v Gornji Radgoni. Skratka zagotovljena je zakonska podlaga za porušenje objektov nekdanjega mejnega prehoda ob reki Muri, s čem se bo bistveno spremenil videz „praga“ Slovenije, kajti sedanje stanje na nekdanjem mejnem prehodu je dejansko sramotno. In po zagotovilih odgovornih bo kmalu vse drugače, torej lepše. V prvem branju je sprejet tudi odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Gornja Radgona. Obravnava z nekaterimi pripombami bo trajala 30 dni, nato naj bi odlok, ki naj ne bi bistveno dodatno obremenil občanov, dokončno sprejeli. Prav tako je v prvem branju sprejet odlok o lokalnem turističnem vodenju v občini Gornja Radgona, ter odlok o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju občine Gornja Radgona. Po tem odloku bodo gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, torej hotelske restavracije in kmetije z nastanitvijo, lahko odprte 24 ur na dan. Enako tudi obrati za pripravo in dostavo jedi, ter gostinski obrati v sklopu igralnic in igralnih salonov; Restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6,00 in 2,00 uro naslednjega dne; slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6,00 in 24,00 uro. Vsekakor je tudi tukaj možen (stalni ali začasni) podaljšan delovni čas, za katerega je potrebno pridobiti ustrezno soglasje.
Na isti seji so članice in člani sveta soglasno potrdili odlok o podelitvi občinskih priznanj, ki so jih podelili ob letošnjem občinskem prazniku. Tudi tokrat pa ni manjkalo vprašanj in pobud svetnic in svetnikov. Še posebej odmevno je bilo vprašanje, ki ga je v imenu opozicijskih strank (SDS, N.Si in SLS) prebral David Roškar. Župana in občinsko upravo je namreč okrcal v zvezi z odpravo škode po poletnih vremenskih ujmah. „V gradivu za današnjo sejo je s strani občinske uprave posredovan odgovor na vprašanje Branka Kocbeka, da v občini Gornja Radgona po neurju 13. in 14. 7. 2008 ni bilo uničenih oz. močno poškodovanih naseljenih stanovanjskih objektov. Takšen odgovor je občina posredovala tudi na ustrezno ministrstvo. Podpisniki ocenjujemo, da je takšen odgovor tipično birokratski in škodljiv za občino, predvsem pa za vse oškodovance, ki so v omenjenem neurju utrpeli škodo na objektih in poljščinah. Sprašujemo naslednje: Zakaj občina Gornja Radgona ni dala zahtevka za povrnitev škode, ki je nastala v neurju 13. in 14. 7. 2008 na objektih in poljščinah, oz. se je odpovedala državni pomoči? Zakaj občina Gornja Radgona ni takoj ukrepala in finančno pomagala družinam in posameznikom, ki so bili toliko oškodovani, da je ogroženo njihovo preživetje? Kako in komu je bila dodeljena pomoč iz občinskega proračuna (rezervni sklad)? Zakaj občina ni posredovala informacije, da je odprt sklad za prizadete po neurju na Centru za socialno delo? Občina je po drugem neurju 15. 8. 2008 prejela sredstva v višini 56.000 €, ki jo bo razdelila za poškodovane strehe in fasade (ki so bile zavarovane ali pa jih je možno zavarovati), spreneveda pa se v primeru škod 1. neurja 13. in 14. 7. 2008, ko so bili poškodovani objekti in poljščine, ki jih ni mogoče zavarovati? Zakaj občina Gornja Radgona trdi, da RS določa, kako se naj sredstva državne pomoči razdelijo, na Ministrstvu za obrambo pa trdijo, da pomoč vsaka občina lahko razporeja po svojih kriterijih in merilih“, je Roškar prebral pismo, ki so ga podpisali: OO N.Si Gornja Radgona, Ivan Kajdič – predsednik; IO SDS Gornja Radgona, David Roškar – predsednik ter IO SLS Gornja Radgona, Branko Kocbek.
Župan Anton Kampuš jim je pojasnil, da je občina storila vse kar je bilo v njeni moči. razložil pa je tudi, kako so bila razdeljena pridobljena sredstva. Hkrati je Kampuš ošvrknil „tiste, ki so na nesreči občanov, z obljubami nabirali točke pred parlamentarnimi volitvami. Sedaj pa so tem istim ljudem obrnili hrbet...“, je med drugim dejal radgonski župan Anton Kampuš.