Pazimo na našo zemljo, kjer imamo dobre in tudi slabe skrbnike Občani Gornje Radgone in njihovi gostje od blizu in daleč so tudi letošnji Praznik Zemlje, ki so ga pripravili Pora, razvojna agencija Gornja Radgona, Ribiška družina Radgona in občina, obeležili v Lisjakovi strugi ob Muri, streljajo od strdišča mesta. V okviru dogajanja, kjer so se s svojimi ekološkimi izdelki in podobnimi rečmi predstavila društva, ustanove, posamezniki..., so med drugim predvajali filma „Življenje ob Muri II“, za kulturni program so poskrbeli otroci iz OŠ Gornja Radgona in Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona. Predstavili so tudi rezultate sodelovanja pri projektu z učenci OOŠ Gornja Radgona, ter prisluhnili predavanju o obnovljivih virih energije. Prav tako so zbrani lahko prisluhnili predavanju gozdarskega strokovnjaka Stanka Rojka, ki je govoril o obnovljivih virih energije ter soodvisnosti gozda in vode. Razvojna agencija Pora je predstavila rezultate projekta: Trajnostna raba naravnih virov, še pred vodenim sprehodom po tematski poti, je prisotne pozdravil tudi radgonski župan in poslanec DZ Anton Kampuš, ki je tudi odprl obnovljeni „Lisjakov izvir“.
Sam je med drugim dejal, da je naša Zemlja takšna pikica v vesolju in naseljena z nami, ki bi morali biti na neki način njeni skrbniki. „Kdaj pa kdaj smo dobri skrbniki, kdaj pa kdaj pa tudi ne. Mislim, da je skrajni čas, da se z reko Muro nekaj zgodi, da prispevamo k njenemu izboljšanju, pri čemer mislim predvsem na območje od Šentilja do Radencev, kjer nimamo več mrtvic in rokavov, reka pa se je poglobila za več kot meter“, je med drugim dejal Kampuš, ki je prepričan, da bo v naslednjih letih potreben dogovor o tem kaj storiti in kako. „Več pozornosti bo treba nameniti tudi obnovljivim virom energije. Smo na geotermalni energiji, imamo toplo vodo, a je v nasprotju z nekaterimi drugimi v Pomurju ne znamo uporabiti“, je dodal Kampuš, ki je tudi zaželel, „da bi se vsak posameznik začel zavedati, da mora poskrbeti za sebe“, kar nekateri tudi tokrat niso odobravali, še zlasti del namenjen reki Muri.
Potrdilo se je, kako je Lisjakova struga vzgleden in vzoren primer varovanja Zemlje in okolja, kar je potrdila tudi Nuša Pavlica Jakovljevič iz Pore, ko je govorila o projektu Trajnostna raba naravnih virov, s katerim so pred dvema letoma skupaj s partnerjem, Prleško razvojno agencijo, uspeli na javnem razpisu Lokalne akcijske skupine Prlekija. „Namen projekta, ki se zdaj zaključuje, je bil ozaveščati prebivalce o ohranjanju naravnega okolja. Predavanja po krajevnih skupnostih so bila namenjene lokalnemu prebivalstvu, gospodinjstvom, lastnikom individualnih hiš in kmetijskih gospodarstev, lovcem, ribičem, mladini, lokalnim institucijam, podjetnikom in ostali javnosti," je razložila predstavnica Pore. Poleg dvajsetih delavnic, na katerih so strokovnjaki okrog petsto udeležencev opozarjali predvsem na ohranjanje čiste pitne vode, učinkovito rabo energije in na obnovljive vire energije, so več kot 2500 gospodinjstev o teh temah še pisno obvestili, izdali pa so tudi več kot deset tisoč izvodov informativnega gradiva in nabavili učno gradivo za najmlajše“, je med drugim dejala predstavnica Pore Nuša Pavlica Jakovljevič, ob tej priložnosti pa so spregovorili tudi o Lisjakovi strugi.
To območje v neposredni bližini Gornje Radgone je bilo v preteklosti rokav reke Mure, zdaj pa v mrtvico ne priteka več Mura, ampak potok Hercegovščak, poleg tega so v strugi trije izviri. To je naravni biser, v katerem so svoje domovanje našli tudi radgonski ribiči in v okviru katerega so pred tremi leti uredili sprehajalne poti s trinajstimi počivališči, ob njih so postavljene izobraževalne table o okolju in z motivi pokrajine ob Muri. „Lisjakovo strugo navezujemo na športni prostor Trate in na naš mestni park. Pravkar gre kompleten sistem v urejevanje in posodabljanje, ne v nekem sodobnem, ampak predvsem naravnem smislu, saj so to za nas zlata vredna zelena pljuča, ki bi jih morali vsi kar najbolj izkoristiti“, je poudaril župan Kampuš in izrazil upanje, da na območje Lisjakove struge - ime je dobila po družini Lisjak, ki je na tem območju živela - ljudje ne bodo prihajali le na sprehode in uživat v naravnih lepotah, ampak da bodo že kmalu lahko tu tudi pojedli kakšno „domačo ribico in se poveselili“, s čem je izrazil željo, da bi se v Lisjakovi strugi v bodoče zbiralo več gostov in turistov.
PROJEKT: TRAJNOSTNA RABA NARAVNIH VIROV Trajnostni razvoj je takšen način razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim potrebam. Pora, razvojna agencija Gornja Radgona je pridobila sredstva na javnem razpisu lokalne akcijske skupine LAS Prlekija za leto 2009 s projektom Trajnostna raba naravnih virov. Namen projekta je bilo osveščanje prebivalcev o pomembnosti ohranjanja naravnega okolja. Delavnice so bile namenjene lokalnemu prebivalstvu, gospodinjstvom, lastnikom individualnih hiš, lastnikom kmetijskih gospodarstev, lovcem, ribičem, mladini, lokalnim institucijam (občine, krajevne skupnosti) ter ostali strokovni javnosti. S predavanji smo želeli spodbuditi trajnostno, okolju prijazno gradnjo objektov, izbiro okolju prijaznih proizvodov in tehnologij, kjer sta v ospredju gradnja energetsko učinkovitih zgradb ter izraba alternativnih virov energije, zmanjševanje vseh komunalnih odpadkov ter ločevanje le teh, s tem pa povečevanje deleža recikliranih odpadkov. Pričakujemo, da bodo predavanja vplivala na izbiro varnih in zdravju prijaznih proizvodov in rešitev tudi pri poslovnih in proizvodnih zgradbah. Prav tako želimo spodbujati k zmanjševanju porabe pitne vode ter povečevati pozornost prebivalstva na kršitve, predvsem pri ohranjanju virov pitne vode. Predavanja so vodili strokovnjaki s posameznega področja. Predavanja so potekala v petih krajevnih skupnostih občine Gornja Radgona ter v občini Ljutomer.
Na delavnicah smo obravnavali teme, ki so vezane na delovanje skupnosti in posameznikov, I. tema: Ohranjanje čiste vode in ločevanje odpadkov; Ohranjanje virov pitne vode (ločevanje odpadkov, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, problem divjih odlagališč…), kako zmanjšujemo porabo pitne vode, analiza vode ipd.; II. tema Učinkovita raba energije: Kultura bivanja (ekološke in nizko energijske gradnje ter obnove individualnih hiš, blokov, večjih zgradb…); III. tema: Obnovljivi viri energije: Kaj so obnovljivi viri energije in kako ravnati z njimi; obnovljivi viri energije kot razvojna priložnost podeželja...