Prenos premoženja krajevne skupnosti v Zadrugo KKS „vnel ogenj“ med radgonskimi svetniki V primerjavi z veliko večino zasedanj radgonskega občinskega sveta, ko vse poteka kot po maslu, je 24. redna seja postregla s kar nekaj vroče krvi. Po eno strani je to logično, saj se bližajo nove lokalne volitve, po drugi pa je tokrat tekla obravnava tudi o prenosu premoženja Krajevne skupnosti Gornja Radgona v Zadrugo KKS Gornja Radgona, kar buri duhove že več mesecev. In dokler so zadevo prevzeli tudi organi pregona, in so podane številne zasebne ovadbe, je svoje v celotni zadevi opravil tudi občinski nadzorni odbor, kateremu je z ekspertnim mnenjem pomagal tudi pravni izvedenec, dr. Šime Ivanjko. Iz poročila, ki ga je na seji predstavil predsednik NO Bojan Erlih, je razbrati da hujših nepravilnosti ni bilo. Manjše nepravilnosti pa so, na predlog nadzornikov ter tudi nekaterih članov sveta, po burni razpravi in tudi obtoževanju, nekako legalizirali in sedaj je zadeva končana, le potrebno bo počakati kaj bodo povedali policisti in kriminalisti ter pozneje tožilstvo, če bodo ocenili, da le vse ni tako „čisto“. In tudi če bodo kriminalisti in tožilci, kar je za pričakovati, vse zavrgli, je gotovo, da se bo nekaj zasebnih tožb in nasprotnih tožb zašlo pred sodniki. V celotni zadevi je namreč v minulih mesecih bilo veliko domnevno neupravičenih obtožb in razžalitev, ne le uradnikov in posameznikov, temveč celo nekaterih družin.
V sami obravnavi so najbolj ostri bili nasprotniki ponujene rešitve, torej nekakšne legalizacije celotne zadeve. Župan Anton Kampuš je menil, da je najboljše zadevo urediti kot je to predlagal strokovnjak, dr. Ivanjko. „Občina Gornja Radgona tukaj ni ničesar izgubila. Sedaj lahko v zadrugi samo dodatno oplemenitimo svoje delež ali pa zahtevamo izplačilo svojih sredstev. Torej je vse čisto in ne vidim potrebe po zapletanju“, je bil kratek Kampuš. Podobno je menil tudi „opozicijski“ podžupan Andrej Husar, ki se je sicer strinjal, da je šlo za nezakonito vknjižbo, ker da noben notar ali sodišče ne bi smelo zadevo potrditi brez odločanja občinskega sveta. „Toda OS lahko zadevo potrdi naknadno in s tem bo postala veljavna. Doslej ni bilo oškodovanja občinskega premoženja , zato je najboljše če zadevo legaliziramo“, je menil Husar. Njegov strankarski kolega David Roškar (SDS) pa je ostro nasprotoval takšnim predlogom.
„Zadeva je v kazenskem postopku in zato morajo organi pregona vse skupaj urediti po svoje. Nesprejemljiva je naknadna legalizacija, kajti vsi pravni posli krajevne skupnosti brez soglasja župana so nični. Zato mora nekdo odgovarjati za kršitve zakonodaje“, je dejal Roškar, ki je tudi predlagal, da občinski svet sprejem sklep o ovadbi zoper neznanega storilca vseh teh kršitev zakonodaje. Temu je ostro nasprotoval Husar (mimogrede tudi sam je pravnik), ki je vztrajal, da se zadeva legalizira še na tej seji. Za Zvonka Gredarja (DeSUS) je zadeva bila nična, ker so očitne nepravilnosti in kršitve zakonodaje. Spraševal se je tudi zakaj občinska uprava ni pravočasno reagirala, ko je s krajevne skupnosti prišla prošnja za urejanje zadeve, in so slednji potem delali na svojo roko. Enako je menil tudi Ivan Kajdič (N.Si), ki je dejal, da za vsako zadevo, ki je v nasprotju z veljavnim občinskim statutom, morajo poiskati in kaznovati krivce. „Niti pod razno ne smemo sprejeti predlaganega sklepa“, je sklenil Kajdič. Toda večina (5:14) mu ni sledila in je bil potrjen predlagani sklep, da se zadeva dokončno uredi in legalizira.
Nekoliko vroče krvi je povzročila tudi razprava o sklepu o določitvi višine subvencioniranja cene storitev odlaganja preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov za leto 2010. Po predlogu župana bi občina storitev javne službe odlaganja odpadkov v delu, ki se nanaša na ceno uporabe javne infrastrukture, subvencionirala v višini 50 odstotkov. Takšen sklep je pozneje bil tudi potrjen, občina pa bo sredstva nakazovala neposredno javnemu podjetju Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o. Nekaterim se je zdelo kar smešno, da se je na dnevnem redu znašel tudi sklep o nakupu samo dveh delnic družbe Mariborski vodovod, javno podjetje d.d. Knjigovodska vrednost ene delnice znaša zgolj 13,58 evrov. Kljub vsemu so svetniki soglasno potrdili nakup dveh delnic, in sicer od sosednje občine Benedikt. S tem je tudi Gornja Radgona solastnica Mariborskega vodovoda, ki je sicer v 100 odstotni lasti občin ustanoviteljic. Mariborski vodovod sicer oskrbuje s pitno vodo kar nekaj naselij (Negova, Kunova, Radvenci, Lokavci, Spodnja Ščavnica in Zagajski Vrh) v občini Gornja Radgona.
Radgonski občinski svet bo sicer do konca tekočega mandata imel samo še tri redne seje, po potrebi pa morebiti še kakšno izredno.