Mariborsko podjetje Metis International s proizvodnimi prostori v Gornji Radgoni želi postati največji proizvajalec gasilskih vozil na Balkanu ter eden največjih in najboljših v Evropi; ker so vezani na tujega partnerja (še) ne čutijo gospodarsko krizo in recesijo Gotovo je, da še mnogi Radgončani ne vedo natančno kaj se dela in izdeluje v prenovljenih halah nekdanje opekarne, ob Ljutomerski ulici in Mariborski cesti v Gornji Radgoni. Nekako v okroženju večjih trgovskih centrov (Tuš, Lidl, Gradbeni center Mercator...) namreč ponosno domuje in uspešno deluje podjetje Mettis International, ki letno proizvede približno 250 enot podaljšanih kabin, nadgradenj, od tega je 20 do 30 popolnoma funkcionalno opremljenih gasilskih vozil za nemško, avstrijsko in slovensko tržišče, hkrati letno ustvari okrog osem milijonov evrov prometa. Gre za podjetje, ki je bilo ustanovljeno in certificirano pred trinajstimi letin, natančneje leta 1997, in ki ima sedež na Koroški cesti v Mariboru. Po besedah direktorja Mettisa Marjana Cvikla, podjetje svojo glavno dejavnost izvajajo v poslovni enoti v Gornji Radgoni, kjer imajo proizvodne prostore. V podjetju je zaposlenih skupaj 80 ljudi, kjer prevladujejo tehnični profili. In glede na to, da so njihova kakovostno izdelana gasilska vozila zelo iskana, direktor Cvikl verjame, da bodo v bodoče še zaposlovali, ne pa odpuščali zaposlene.
Poleg prodaje v Sloveniji ter v Nemčiji in Avstriji. Mettis vedno več izvaža tudi v bivše jugoslovanske republike, kjer vidijo svojo prihodnost, marketinško pa so aktivni še na drugih območjih v Evropi, zlasti v Romuniji in Bolgariji. „Vse od ustanovitve podjetja leta 1997 je naša poglavitna naloga, da vlagamo v razvoj, varovanje okolja ter izobraževanje s ciljem postati eden največjih in najboljših proizvajalcev gasilskih vozil v Evropi ter največji na Balkanu. Uveden imamo tudi sistem vodenja kakovosti in sistem ravnanja z okoljem, ki so ga potrdili s certifikatoma ISO 9001 in ISO 14001“, pojasnjuje direktor Cvikl in dodaja, da opremljajo gasilska vozila, sestavljena iz šasije, gasilske nadgradnje ter opreme. Na dobavljeno šasijo (znamk Mercedes, MAN, Iveco, Scania, Renault...) pritrdijo nadgradnjo, ki je izdelana iz aluminijastih profilov in lasersko razrezane pločevine ter je rdeče barve v kombinaciji z belo. Posamezni prostori nadgradnje so zaprti z roloji in opremljeni z lučmi ter z drugo potrebno električno in elektronsko opremo.
„V primerih, ko se z gasilskim vozilom prevaža tudi posadka, izdelamo podaljšano kabino, ki jo vgradijo med tovarniško (originalno) šasijsko kabino in nadgradnjo. Vgrajujemo visoko kvalitetno gasilsko opremo priznanih evropskih proizvajalcev, ki je smiselno razporejena v skladu s tipizacijo, standardi, željami kupcev ter z navodili proizvajalcev šasij. Tačas imamo 80 zaposlenih in se kljub krizi, ki nas ni obšla, trudimo obdržati kontinuiteto proizvodnje. Dobrih in strokovno usposobljenih delavcev namreč ni lahko pridobiti, zato jih moramo poleg osnovnega znanja in delovnih izkušenj še kontinuirano dodatno izobraževati“, poudarja Cvikl in o proizvodnih prostorih pove, da so jih v zadnjih letih obnovili ter tehnološko opremili v skladu z najnovejšimi evropskimi standardi, vključno z ergonomsko dodelanimi delovnimi mesti. S tem so zagotovili zelo visoko produktivnost izdelave gasilskih nadgradenj in karoserij ter obenem varno delovno okolje za svoje delavce.
Izdelava nadgradenj vozil je tehnološko na EU nivoju, z uporabo aluminijskih profilov, pločevine in lasersko razrezanih Al plošč ter umetnih materialov. „Kot rečeno, vgrajujemo visoko kvalitetno gasilsko opremo priznanih evropskih proizvajalcev, ki je smiselno razporejena v skladu s tipizacijo, standardi in z navodili proizvajalcev šasij. Prav tako predelujemo vozila, obnavljamo stara gasilska vozila ter nadgrajujemo na rabljenih podvozjih“, dodaja Marjan Cvikl, ki je ponosen na svoje sodelavce. Pove nam tudi, da so se sicer izognili gospodarski krizi in recesiji, predvsem zaradi sodelovanja s partnerjem iz Avstrije, ki ima veliko naročil. Zaveda se Cvikl, da postajajo vedno manj konkurenčni, in zato jim avstrijski partner ponuja manj dela, a kljub temu težav ni ker si delo najdejo drugje. Ker sodelujejo s tujci nimajo težav s plačilno nedisciplino, zato so vseskozi likvidni, zaposleni sproti dobijo vse kar jim pripada po kolektivni pogodbi. Nekoliko težje je s „kreditiranjem“ domačih gasilskih društev, a ker se zavedajo, da tudi društva komajda zberejo potrebna sredstva, se vedno skušajo sproti dogovarjati na zadovoljstvo vseh. In tako bo, po besedah direktorja Cvikla, tudi v prihodnje...