V Gornji Radgoni pospešeno gradijo plinovodno omrežje Na posebni novinarski konferenci sta radgonski župan Anton Kampuš in direktor družbe Petrol Plin mag. Franc Dover, spregovorila o poteku plinifikacije. Že avgusta 2008 sta občina Gornja Radgona in Petrol Plin d.o.o., Ljubljana kot sklenila Koncesijsko pogodbo o izvajanju lokalne gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v občini Gornja Radgona. S tem koncesijskim aktom je Petrol Plin d.o.o. pričel opravljati dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja na območju občine za obdobje 35 let. In po poldrugem letu, marca letos je Petrol Plin d.o.o. pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo distribucijskega plinovodnega omrežja na osnovi katerega se je v aprilu 2010 pričelo z gradnjo navedenega plinovodnega omrežja. Zaradi zahtevnosti izgradnje plinovodnega omrežja bomo le to izvajali v treh fazah.
Prva faza »Gornja Radgona – vzhod« se je pričela graditi v aprilu 2010 in bo obsegala: MRP Avtoradgona ob progi, Ljutomerska cesta, Miklošičeva ulica, Trstenjakova ulica, Vodnikova ulica, Horvatova ulica, Vrečova ulica, Cesta na stadion, Mladinska cesta, Kocljeva ulica, Porabska ulica, Trate, Lackova ulica, Vrtna ulica in del Partizanske ceste (cca. 10 km); Druga faza »Gornja Radgona – sever« se bo zgradila še v letu 2010 in bo obsegala območje: Panonska ulica, Maistrov trg, Kerenčičeva ulica, Jurkovičeva ulica, Grajska ulica, Valpotičeva ulica, Čremošnikova ulica, Trg svobode, Apaška cesta, Gasilska ulica, Strma ulica, Gorkega ulica, Rozmanova ulica, Šlemingerjev breg, Simoničev breg, Pokopališka cesta, Prežihova ulica, Pod gozdom, Hercegovščak in Norički Vrh (cca. 10 km); Tretja faza »Gornja Radgona – zahod« se bo gradila v letu 2011 in bo obsegala območje: Prešernova ulica, Cankarjeva ulica, Vodovodna ulica, Leninova ulica, Dajnkova ulica, Delavska pot, Ulica Silveri Tomassini, Prvomajska ulica, Ulica Moše Pijade, Vrazova ulica, Mala ulica, Prečna ulica, Trubarjeva ulica, Polička cesta, Mariborska cesta, Ulica Marije Rožman, Kajuhova ulica, Ob potoku, Črešnjevci glavna trasa, Črešnjevci odcepi, Ljutomerska AR – Črešnjevci (cca. 10 km).
Celotna plinska infrastruktura bo približno 1.500 gospodinjstvom naslednjih 35 let zagotavljala nemoteno oskrbo z zemeljskim plinom. Po končani izgradnji predvidoma v letu 2011 naj bi Gornja Radgona razpolagala s 30 kilometri plinovodnega omrežja, v katerega bo Petrol Plin d.o.o. investiral 2 milijona evrov. Območje faze 1 in 2 bo lahko pričelo z uporabo zemeljskega plina predvidoma po 15.10.2010, območje 3 faze pa do 15.10. 2011. „Zemeljski plin je po vseh karakteristikah nesporno najkvalitetnejše fosilno gorivo, kar lahko potrdi preko 120.000 gospodinjstev v Sloveniji. To je energent za ogrevanje in hlajenje stanovanja ter kuhanje in gretje sanitarne vode. Glavne prednosti zemeljskega plina pred ostalimi energenti so: cenovna konkurenčnost, vsestranska in enostavna uporaba, zanesljivost oskrbe, ekološka sprejemljivost, kar skupaj zagotavlja udobje za vsak dom. Sodobne plinske naprave odlikujejo najvišji izkoristki, najnižja poraba energenta, okolju prijazno zgorevanje, konkurenčna cena in možnost uporabe enega energenta za ogrevanje in hlajenje, pripravo tople sanitarne vode in kuhanje. Z razvojem sodobnih hišnih kogeneracijskih enot pa je plin mogoče uporabljati tudi za soproizvodnjo električne in toplotne energije v gospodinjstvih. Tudi sodobne toplotne črpalke delujejo na zemeljski plin. Zemeljski plin je gorivo, ki pri zgorevanju povzroča najmanjše emisije dimnih plinov in najmanjše emisije toplogrednih plinov“, zagotavlja mag. Dover.
Pri prehodu na zemeljski plin kot primarni energent tako kot pri vseh drugih sistemih nastanejo začetni investicijski stroški, vendar se le ti zaradi večje ekonomičnosti obratovanja takšnega sistema pri zemeljskem plinu najhitreje povrnejo. Plinske zgorevalne naprave v primerjavi z drugimi delujejo z najvišjimi letnimi obratovalnimi izkoristki, najnižjimi vzdrževalnimi stroški, najvišjo regulacijsko odzivnostjo, najdaljšo življenjsko dobo, največjo zanesljivostjo, poleg vsega tega pa zemeljski plin še vedno ostaja najcenejše fosilno gorivo. Cena koristne energije (EUR/kWh) je najnižja prav tako tudi višina investicije v plinsko kotlarno. Porabo plina neprestano nadzorujemo in jo preko plinomera plačujemo po dejanski porabi. „Cena priključka zemeljskega plina za individualno hišo znaša 300 EUR z DDV. Zajema omarico iz nerjavne pločevine, ki jo je mogoče postaviti na ali v fasado, požarno pipo in vse potrebne gradbene in strojne storitve za priključek dolžine največ 15 metrov od distribucijskega omrežja. Doplačilo za vsak nadaljnji meter pa je 30 EUR“, je dejal prvi mož Petrol Plina, ki dodaja, da se za vse informacije in tudi podpis pogodbe vsi zainteresirani občani in bodoči odjemalci lahko oglasijo informacijski pisarni, ki se nahaja na Partizanski cesti št. 5 v Gornji Radgoni in je odprta ob sredah od 14.00 do 18.00 ure in petkih od 8.00 do 12.00 ure, kjer bomo z veseljem odgovorili na vsa dodatna morebitna vprašanja. Prav tako je informacije možno dobiti na telefonsko številko 041/733 843 – Robert Lipič.
Pogodbe s prihodnjimi uporabniki so sicer začeli sklepati pred dnevi, trenutno je sklenjenih 25 pogodb, pričakujejo pa vključitev vsaj okrog polovice gospodinjstev, je dejal Dover. Izkušnje od drugod kažejo, je dodal, da se jih v začetku vključi le majhen delež, potem pa se postopoma vključujejo, ko postane obstoječa ogrevalna tehnologija v gospodinjstvih zastarela in jo morajo zamenjati. V prihodnjih 50 letih bo plin zagotovo imel pomembno vlogo pri ogrevanju, je prepričan Dover, ki tudi pravi, da je zemeljski plin najkakovostnejše fosilno gorivo, njegove prednosti pred drugimi energenti pa so, dodaja, še cenovna konkurenčnost, vsestranska in preprosta uporaba, zanesljivost oskrbe in ekološka sprejemljivost. Sam direktor Petrol Plina je hvaležen Kampušu in njegovim sodelavcem, ter tudi načelniku UE Gornja Radgona Marjanu Potisku in njegovim sodelavcem. Vsekakor zaradi tega, ker se na občini se trudijo, kjer je to mogoče, usklajevati gradbene posege, povezane s polaganjem plinovodnega omrežja, z drugimi posegi, kot sta izvedbi kanalizacijskega in vodovodnega omrežja ter obnova cest, da bi bili posegi čim manj obremenjujoči, kot je povedal župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, saj se želijo izogniti dvojnemu "odpiranju" cest. Čim prej želijo, pravi Kampuš, na plinovodno omrežje priključiti dom starejših občanov, vrtec ter šolske in občinske prostore, Ljudsko univerzo ter nekatere stanovanjske bloke z večjimi kotlovnicami. In tukaj naj bi jim pomagal tudi konceisonar...