Na knjižne police je prišla nova knjiga, ki jo je napisal doc. dr. Stanko Vršič s Kmetijske fakultete v Mariboru Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, je pred dnevi bila izdana in predstavljena monografija z naslovom »Modri pinot - kralj rdečih vin« (avtor: doc. dr. Stanko Vršič, profesor vinogradništva na kmetijski fakulteti v Mariboru). Sorta modri pinot je pogosto omenjena kot »težka« za gojenje v vinogradu in kasnejše kletarjenje. Čeprav je za pridelavo resnično plemenitih vin zelo zahtevna, pa so ljubitelji rdečih vin navdušeni nad njo. Sloves modrega pinota izhaja iz Burgundije (Bourgogne) v Franciji, njegovo priljubljenost pa potrjuje tudi njegova razširjenost v vseh glavnih vinorodnih državah. Je tudi ena najstarejših sort vinske trte za pridelavo vina in genetsko zelo nestabilna. Ampelografi ocenjujejo, da je na svetu več kot 200, morebiti tudi več kot 1.000 njegovih klonov (genskih mutacij), kar je izjemno v primerjavi z veliko bolj razširjeno sorto cabernet sauvignon. Modri pinot je tudi prva sadna rastlina, pri kateri je znano zaporedje nukleotidov v celotnem genomu.
V monografiji je podrobno predstavljen modri pinot in njegovi sorodniki, selekcija in kloni modrega pinota ter rezultati raziskav v svetu in pri nas, ki so bile izvedene v zadnjih desetih letih na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo oz. v vinorodni deželi Podravje. Monografija sicer obsega 105 strani, na 40 fotografijah so predstavljene predvsem ampelografske lastnosti modrega pinota in njegovih sorodnikov, v 6 preglednicah in 22 grafikonih pa rezultati raziskav in posamezni kloni modrega pinota ter ostalih pinotov. Avtor, kakor tudi drugi strokovnjaki za vinogradništvo in vinarstvo so prepričani, da bo vsebina knjige marsikomu pomagala k pravilni odločitvi ob sajenju te sorte, predvsem pri ustrezni izbiri klonov, kar bo osnova za pridelavo vin najvišjih kakovosti.
Modri pinot, tudi modri burgundec (francosko: pinot noir) je sicer rdeča sorta vinske trte iz rodu Vitus vinifera, namenjena predvsem izdelovanju vina. Trta modrega pinota je vzgajana v različnih predelih sveta, vendar je večinoma povezovana s francosko regijo Burgundija. Pridelava vina iz te trte je prvič omenjena pred več kot 2000 leti. Ampelografi navajajo, da je francoski pinot noir prednik vseh vrst pinotov oziroma burgundcev (sem sodijo seveda tudi bele sorte). V Sloveniji trta uspeva predvsem v štajerskem in primorskem okolišu. Grozd modrega pinota je majhen, valjast in zbit. Okrogle ali jajčaste jagode imajo debelo kožico in so temno vijoličaste barve. Listje je srednje veliko, okroglasto in tri ali petdelno. Po gornji strani je mehurjasto. Vino je običajno rubinkasto rdeče barve z vijoličastim odtenkom, ki ob staranju dobi rjavkasti odtenek. Lahko je tudi svetlejše rdeče ali rdečkaste barve, odvisno od načina tehnologije pridelave. Vinarji vino ponavadi pred stekleničenjem dve leti starajo v lesenih sodih, da pa bi doseglo popolnost je potrebnih še od dve do pet let staranja v steklenicah. Vino ima visoko alkoholno stopnjo, ki je ponavadi okoli 12% ter tipično svojstveno plemenito cvetico, ki spominja včasih na mandeljne ali robidnice z izrazitim sadnim vonjem in žametnim okusom. Polno, bogato aromo dopolnjuje srednje visoka kislinska stopnja in prijetna trpkost. Vse te lastnosti delajo modri pinot primerno vino za staranje. Pogosto ga izdelujejo tudi kot Barrigue.
Odlično se poda k pikantnim sirom, perutnini, rdečemu mesu, pa tudi h gobam...