Naravovarstveniki spet opozarjajo na pomen mokrišč; Letošnjega pohoda ob reki Muri se je udeležilo nad 300 ljubiteljev narave in pomurske lepotice; Slovenija spada med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta.... Med številnimi aktivnosti, ki so (bodo) potekale ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč (WWD – Vorld Vatlands Day), pripada eno častnih mest zanimivem pohodu, ki je ponovno (že dvanajstič) potekal v Pomurju, pravzaprav ob reki Muri, poleg pomurskih in sploh slovenskih naravovarstvenikov pa so bili zraven tudi njihovi kolegi iz sosednjih držav Avstrije, Hrvaške in Madžarske. V organizaciji mednarodnega komiteja za varstvo Mure, je namreč minulo nedeljo, 30. januarja, pod geslom Gozdovi za vode in mokrišča, potekal tradicionalni pohod ob mejni reki, pod naslovom „Naša Mura – Unsere Mur“ in podnaslovoma: „Ohranjanje mokrišč – odgovor na podnebne spremembe“ in „Mokrišča nas povezujejo“. Tokrat je pohod večinoma potekal po hrvaškem ozemlju, udeležilo pa se ga je nad 300 ljubiteljev reke Mure, in sploh narave ter zdravja, največ iz Pomurja, Medžimurja, potem iz drugih delov Slovenije, ter iz sosednjih držav. Poleg pomurskega društva Tabrih so namreč v organizaciji letošnjega pohoda sodelovali tudi: Društvo Roda (Đurđevac), Gemeinde (Radkersburg-Umgebung), Marktgemeinde (Halbenrein), Gemeinde (Murfeld), Gemeinde (Gosdorf) in Gemeinde (Spielfeld).
Med cilji, ki so si jih zadali organizatorji pohoda iz Slovenije je tudi, da bi poplavne gozdove in mokrišča ob reki Muri uvrstili na zemljevid mednarodno pomembnih mokrišč konvencije Ramsar. Prizadevajo pa si tudi, da bi Mura še naprej ostala brez jezov kot del bodočega mednarodnega biosfernega rezervata Evrope pod okriljem Unesca Mura-Drava-Donava. Udeležence pohoda iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske so pred začetkom pohoda nagovorili predstavniki organizatorjev iz teh štirih držav, nato pa so se vsi podali na deset kilometrov dolg vodeni pohod po območju ob meji med Slovenijo in Hrvaško na relaciji Križovec-Ferketinec-Križovec. Pohod ob Muri ima poleg druženja podobno mislečih tudi veliko sporočilno vrednost. „Z njim sporočamo in hkrati opozarjamo na pomen zelenega pasu v močno spremenjeni kmetijski krajini, ki nas obdaja. Gre za enkratni življenjski prostor, neke vrste zeleno aorto, ki je pomembna tako za človeka (najpomembnejši vodni viri, blaži podnebne spremembe z oddajanjem vlage, zmanjšuje vodno in vetrno erozijo, regulira temperaturo zraka, s poplavnimi gozdovi filtrira zrak in vodo, ipd.) kot tudi za pestro paleto življenjskih oblik (bio hotspot). Poleg naravne je z Muro povezana tudi kulturna dediščina. Oboje pa je vedno bolj iskano in želeno pri obiskovalcih od blizu in daleč. Zato je prihodnost »Obmurskih krajev« v čim bolj vzdržnostnem razvoju vseh njenih prebivalcev (tistih na dveh ali več nogah)“, so poudarjali organizatorji letošnjega pohoda ob Muri.
Tudi Zveza ekoloških gibanj Slovenije - ZEG, nevladna okoljska organizacija, je ob Svetovnem dnevu mokrišč opozarja slovensko vlado in politiko na nevarnost gradnje elektrarn na tako okoljsko občutljivem območju, kot je reka Mura , prepletena med mokrišči, gozdovi in vodami. „Slovenija po biotski raznovrstnosti in krajinski raznolikosti sodi v sam svetovni vrh in prav zaradi tega je krhka in ranljiva bolj kot drugi predeli sveta. Sloveniji pripada manj kot 0,004% celotne zemeljske površine in Slovencev nas je 0,033% celotnega človeštva, vendar v Sloveniji živi več kot 1% vseh znanih živečih vrst na Zemlji in več kot 2% celinskih vrst. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru nas uvršča med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta. O Sloveniji upravičeno lahko govorimo kot o evropskem biotskem parku, saj sodi po oceni strokovnjakov med območja z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo. Posebej značilni so gozdni, podzemni in vodni ekosistemi, mokrišča, morje, alpski in gorski svet, suha rastišča in seveda Kras“, poudarja Karel Lipič iz ZEG, ki očita prejšnji vladi RS, da je leta 2005 brez vednosti širše strokovne javnosti, zainteresirane civilne družbe, NVO in prebivalcev v Pomurju sprejela politično in okolju škodljivo Uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa Mure od Sladkega Vrha do Gibine za skupaj osem HE na reki Muri. S tem dejanjem pa je ogrožena že razglašena Natura 2000 na območju reke Mure v Avstriji, Sloveniji, Hrvaški in na Madžarskem in seveda usoda razglasitve bodočega regijskega parka Mura.
„Nekdo se je v politiki odločil, da bo uničil sedanje in bodoče generacije ob Muri, ki preživljajo mladost v vodnati pokrajini, skupaj s štrki in žabami. Reka Mura je izjemna reka z dragocenimi ekosistemi in številnimi vrstami živih organizmov. Načrtovana gradnja sedmih pretočnih HE na Muri bi potopila ali uničila okrog tisoč hektarjev rodovitne zemlje, njiv, travnikov, mokrišč, gozdov ter okrog deset gospodinjstev – kmetij. Golosek trase in visoki nasipi (približno 8 metrov) dveh kanalov napovedujejo nepredvidljive ekološke posledice za pokrajino ob Muri. Mura je ohranjena reka s tipičnimi ekosistemi poplavnih območij, bogata z rastlinami in živalmi. To zajema 30 vrst sesalcev, 200 ptic,15 dvoživk, 8 plazilcev, 40 rib, 50 kačjih pastirjev, več kot 1000 vrst metuljev in hroščev in več kot 600 različnih vrst rastlin. Med njimi so mnoge ogrožene in zavarovane v rdeči skupini. Zato protestiramo proti nameravani gradnji HE na reki Muri, katera je tisočletja dajala hrano, zagotavljala življenje in obstoj rastlinskega in živalskega sveta ter hkrati omogočala razvoj ljudskih skupnosti ter zagotavljala kulturni in narodni razvoj na tem območju. Izgradnja HE na Muri bi bistveno spremenila krajino, kvaliteto življenja in bivanja, ogrozila obstoj ter identiteto pomurskega človeka. Biotska raznovrstnost Mure ne sme postati ena izmed »zapravljenih posebnosti« Slovenije v EU. Ne zavedamo se še, da je biotska raznovrstnost in ohranitev mokrišč na reki Muri del nacionalne identitete in z njo tudi parki, preko katerih je dana možnost za ohranjanje teh izjemnih vrednot Slovenije oz. s tem tudi Evrope“, dodaja Lipič.
Kaj so mokrišča? Z besedo mokrišče označujemo različne biotope, za katere je značilno, da so na prehodu med vodnimi in kopenskimi ekosistemi, vsem pa je skupno to, da jim življenjski utrip daje voda. Razvrstitev mokrišč je zapletena zaradi njihovega prehodnega značaja, različnih tipov mokrišč in njihovega poimenovanja. Konvencija podaja za mokrišče naslednjo razlago: "Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, brakična ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov". Mokrišča imajo pomembno vlogo v človekovem življenju, v preteklosti pa so pomembno vplivala na razvoj civilizacij. Še danes so to območja z visoko biotsko raznovrstnostjo in med najbolj produktivnimi ekosistemi na planetu.
Leta 1971 (2.2.) je v iranskem mestu Ramsar 18 držav podpisalo Konvencijo o mokriščih. Danes Ramsarsko konvencijo podpira več kot 130 držav, tudi Slovenija. Na seznamu ramsarski lokalitet je 100 milijonov hektarjev mokrišč, kar predstavlja velikost dveh Francij. V Sloveniji sta na seznam mokrišč mednarodnega pomena uvrščeni dve območji: Škocjanske jame in Sečoveljske soline. To žal ne pomeni, da mokrišča niso več ogrožena. Pomeni pa to, da se večina držav strinja, da moramo te edinstvene ekosisteme ponovno varovati in ponovno oživeti. Čeprav pokrivajo le 1 % zemeljskega površja, dajejo sladkovodna mokrišča življenjski prostor kar 12 % vseh živalskih vrst. Uravnavanje poplav, shranjevanje vode in čiščenje, oskrba s hrano in zaščita obale so le nekatere od številnih funkcij, ki jih opravljajo mokrišča. Vsi smo odvisni od vode, še zlasti od sladke vode. Mokrišča pa so naravni sistemi, ki jih je vzpostavila narava, zato da sprejemajo vodo, jo shranjujejo z enega na drug kraj, prenašajo od gora k morju, pa tudi zato da imamo biotsko raznovrstnost in še veliko drugega blaga in storitev. Pa vendar so ekosistemi mokrišč še vedno zapostavljen del naravnega Zemljinega bogastva. V preteklih 100 letih je bila uničena že polovica svetovnih mokrišč.