OTVORITEV RAZŠIRJENE CESTE V SOVJAKU
Kdo bi vedel, koliko truda so vložili prvi organizatorji položitve asfalta v Sovjaku, ki sodi v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, ko so ljudje živeči ob tej cesti prispevali vse do ...
Nekoč s samoprispevki, danes brez njih do novega asfalta
Kdo bi vedel, koliko truda so vložili prvi organizatorji položitve asfalta v Sovjaku, ki sodi v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, ko so ljudje živeči ob tej cesti prispevali vse do 80 odstotkov tedanje vrednosti investicije. Po 35 in več letih je tedaj dragoceni, čeprav ozek, asfaltni trak propadel. Zato se je občina odločila za novo položitev asfalta na relaciji Sovjak- Terbegovci.
Slovesna otvoritev se odvijala, 8. novembra, ob sloviti spominski trti potomki iz mariborskega Lenta. Ob velikem število krajanov, ter gostov, med njimi so bili župan občine Anton Slana, domači župnik Franc Zorec, nadzornik gradnje domačin Vinko Mlinarič, predstavniki občinske uprave in občinski svetniki, je navzoče pozdravil občinski svetnik, tudi predsednik PG Sovjak, Ivan Fras, ki med drugim dejal: »V veliko veselje in čast si štejem, da vas lahko na Martinovo soboto pozdravim v imenu vseh vaščanov Sovjaka kakor tudi v svojem imenu ter izrečem dobrodošlico ob odprtju ceste v Sovjaku.
Po gričevnatih delih naše občine in drugod so bile ceste vedno v najslabšem stanju. Neprevozni, blatni klanci in ozke poti so predstavljale velik problem za vozove kaj šele kasneje za avtomobile in traktorje. Pa vendar so se te ceste popravljale z rabotami in veliko prostovoljnega dela. Z velikimi pričakovanji so se vaščani Sovjaka v 70. in 80. letih lotili pobiranja prostovoljnih prispevkov za izgradnjo asfaltnih cest, kljub temu, da se je že plačeval občinski samoprispevek. Dokumenti pričajo o tem, da so sami sofinancirali od 70 do 80% investicij. Nihče ni razmišljal o tem, da ne bi odstopil del svojega zemljišča, kar se danes ponekod realizira z velikimi težavami in naporom. Ker so te ceste sedaj uničene jih je potrebno popravljati na način, kakor se je na naše veselje in zadovoljstvo to pričelo v Sovjaku. Še posebej pa bomo veseli, ko se bomo lahko priključili tudi na novo vodovodno in telekomunikacijsko omrežje, ki se je hkrati polagalo ob izgradnji nove ceste.«
Ob koncu nagovora se je zahvalil občini, županu in vsem, ko pripomogli, da je cesta razširjena in na novo asfaltiran. Ob tem se je zahvalil tudi vaščanom Sovjaka, ki pripravljali pogostitev v gasilskem domu, za katero sta Robert Rokavc in Jože Lančič darovala prašiča, Antonu Golnarju pa za buteljke. Zahvalil se je tudi Pihalnemu orkestri Sv. Jurij ob Ščavnici in mladim nastopajočim v kulturnem programu. Posebej župniku Francu Zorecu za blagoslovitveni obred. Svoj nagovor je končal s pesmijo Edvarda Kocbeka, ki jo je ustvaril na Edvardovo 13. oktobra 1972, na Fekonjevem vikendu v Sovjaku.
Pred otvoritvijo je spregovoril tudi župan Anton Slana, ki je med drugim dejal: »Imamo razlog za dobro voljo. Imamo se česa veseliti! Na to investicijo smo lahko vsi, ki smo tako ali drugače zraven, ponosni.« Dalje je opisal investicijo in njene izvajalce. Dela na 1764 metrov dolgem odseku, katera so veljala 346.454 evrov, je kvalitetno izvedlo podjetje Pomgrad iz Murske Sobote. Ob tem se je zahvalil nadzornemu gradnje Vinku Mlinariču. Zahvalil se je tudi krajanom, ki so času gradnje morali potrpeti, ter lastnikom in solastnikom zemljišč po katerih je potekala izgradnja ceste. Ker je večina sredstev za to investicijo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, je župna ob tem dejal: »Spoštovani, nič ni narobe, če so naši godbeniki ob tej slovesnosti, ob slovenski himni, zaigrali himno Evropske unije.« Gotovo bi te investicije še dolgo ne zmogla občina, ki ima tudi na drugih področjih velike potrebe po investicijah.
Po blagoslovu ceste, ki ga je opravil župnik Franc Zorec, je napočil je trenutek rezanja traku, ki ga je, skupaj z vaščani Sovjaka z Vinkom Mlinaričem, Ivanom Frasom in Marjanom Kocuvanom, prerezal župan občine Anton Slana. Kakor je v teh krajih navada, so krajani za vse, ki so sodelovali ob otvoritvi v gasilskem domu Sovjak pripravili bogato pogostitev, ki se je sprevrglo v prijetno druženje s krajani Sovjaka.