Nizke odkupne cene, visoki stroški pridelave ter tudi slabo jesensko vreme so botrovali, da so kmetovalci minulo jesen pod žita posejali manjše površine Po podatkih Statističnega urada RS, so slovenski kmetijski pridelovalci, jeseni 2010, posejali vse vrste ozimnih žit na manjših površinah kot v jeseni 2009, skupno so bile manjše za kar 14,4 % (ter za dobro petino manj kot leta 2008 ). Tudi oljni ogrščici so minulo jesen bile namenjene manjše površine kot v prejšnji jesenski setvi, in sicer za 6,7 %, v primerjavi z letom 2008 pa za skoraj 17 %. Očitno je, da nekatere vrste krušnih žit predvsem pšenica in pira, niso zanimive za pridelovalce, saj vedno imajo težave z odkupnimi cenami, tako da pogosto te vrste žita koristijo za živilsko krmo, krušno žito slabše kakovosti pa uvažamo. Zato niti ne preseneča, da so ob jesenski setvi 2010 posejane s pšenico in piro ter drugimi žiti, manjše površine kot jeseni 2009. Preseneča tudi da so nižje površine pod oljčno ogrščico, ki očitno postaja bolj donosna od pšenice, ječmena ipd.
Stroka je tudi menja, da so vremenske razmere jeseni 2010 bile neugodne za setev ozimin. Nizke temperature in velika količina padavin v septembru 2010 so namreč upočasnile zorenje in spravilo koruze, poljščine, ki je v kolobarju pogosto pred oziminami, in to je posledično lahko nekoliko vplivalo na poznejšo in zato tudi manjšo setev ozimnih posevkov. Teh je skupaj bilo 50.208 (leta 2009: 58.657) hektarjev ali 14,4 % manj. S pšenico in piro, najpomembnejšima vrstama krušnega ozimnega žita pri nas, so bile posejane kar za 15,7 % manj (29.295 – 34.713) obsežne površine kot v jesenski setvi 2009. Z ržjo, drugim pri nas pomembnim krušnim ozimnim žitom, so bile posejane le nekoliko manjše (819 – 820) površine kot prejšnjo jesen (za 0,1 %). Tudi krmna ozimna žita posejana na manjših površinah Površine, posejane z ječmenom, so se do leta 2008 povečevale, v zadnjih dveh letih pa se – kot kažejo statistični podatki – manjšajo. Jeseni 2010 so pridelovalci ječmena posejali s tem krmnim žitom za 12,9 % manjše (16.688 – 19.165) površine kot v jeseni 2009 in kar za 18,8 % manjše kot jeseni 2008. Za 13,1 % manjše (3.442 – 3.959) površine kot v letu prej pa so posejali tudi s pri nas sicer vse bolj razširjenim krmnim žitom, tritikalo.
Manj površin je kot rečeno posejanih tudi z oljno ogrščico, saj so pridelovalci te po razširjenosti pri nas najpomembnejše industrijske rastline jeseni 2010 posejali s to kulturo 5614 (6.016) hektarjev površin ali kar za 6,7 % manj kot jeseni 2009...