Srečali so se zadružniki severovzhoda države Zadružna zveza Slovenije je „Pri Petelinu“ v Benediktu pripravila izobraževanja za svoje članice, ki jih organizira že osmo leto zapored. Posveta, ki je bil namenjen zadrugam Štajerske, Ptujsko – Ormoške in Prekmursko – Prleške regije, so se udeležili predsedniki, direktorji, člani upravnih ter nadzornih odborov 21 zadrug s severovzhoda države, in zaposleni v zadrugah. Osrednje teme posveta so bile: prihodnja skupna kmetijska politika in ukrepi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2011, komuniciranje z mediji, poslovanje zadrug v regiji in možnosti za izkoriščanje zadružnih potencialov, ki jih je zaključila okrogla miza na temo aktualne problematike v regiji. Prisotne je pozdravil tudi ministrster za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, ki je hkrati predstavil prioritetne naloge ministrstva v letu 2011. Mednje sodijo reforma skupne kmetijske politike in skupne ribiške politike, sprejem in implementacija Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov ter Zakona o kmetijskih zemljiščih, ponovno pa se odpira zakon o kmetijstvu. MKGP si prizadeva za vzpostavitev pravičnih odnosov v prehranski verigi. Ministrstvo si je zadalo projekt povečanja učinkovitosti posrednih uporabnikov proračuna in aktivno sodeluje v okviru Mednarodnega leta gozdov.
Cilji prihodnje skupne kmetijske politike naj bi bili vitalna proizvodnja hrane, trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb ter uravnotežen teritorialni razvoj. Evropska komisija se nagiba na področju neposrednih plačil k pravičnejši razdelitvi plačil med države članice in kmete, za okoljsko ozaveščena neposredna plačila, omejevanje plačil na aktivne kmete in podporo malim kmetom, zlasti s preprostejšo shemo. V okviru tržnih ukrepov načrtuje racionalizacijo in poenostavitev obstoječih ukrepov in uvedbo novih mehanizmov za izboljšanje delovanja agroživilske verige. Velik poudarek Evropska komisija daje razvoju podeželja. Na tem področju je večji poudarek namenjen okolju, prestrukturiranju in inovacijam, podnebnim spremembam ter lokalnim pobudam. Vzpostavila naj bi se orodja za obvladovanje tveganja in orodja za stabilizacijo dohodkov, ter postavila nova merila za razdelitev. Glede prihodnje skupne kmetijske politike pa ostajajo še številna odprta vprašanja, tako glede obsega proračuna za skupno kmetijsko politiko, prerazporeditve med državami članicami in druga. V letu 2011 MKGP nadaljuje z ukrepi skupne kmetijske politike, ki jih je izvajalo v letu 2010. Na spletni strani ministrstva so objavljeni ukrepi iz programa razvoja podeželja, ki se bodo izvajali v letošnjem letu. Tu velja poudariti dva razpisa za dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike in zadruge, ki bodo objavljeni predvidoma februarja in oktobra 2011 in v katerih lahko sodelujejo tudi zadruge.
V okviru komuniciranja z mediji smo predstavili pomen internega in eksternega komuniciranja, odnose z mediji, s poudarkom na vsebine kako komunicirati z mediji, kdo komunicira, kdaj, kaj in kje komunicira. Opozorili smo na najpogostejše napake pri komuniciranju in seznanili udeležence z možnostmi, ki jih daje Zakon o medijih glede popravka oz. odgovora na posredovane vsebine. Na izobraževanju so predstavili tudi poslovanje zadrug v regiji in možnostih za skupno sodelovanje. Slovenske kmetijsko gozdarske zadruge so v minulem letu ustvarile skoraj 625 milijonov evrov prihodkov, združevale 16.194 članov in 2.973 zaposlenih. V Štajerski, Ptujsko – Ormoški in Prekmursko – Prleški regiji deluje 21 zadrug, ki letno ustvarijo preko 141 milijonov evrov prometa in združujejo 3.692 članov in zaposlujejo 433 delavcev. Promet zadruge ustvarjajo pretežno z odkupom mleka, prašičev, govedi, poljščin, vrtnin, grozdja in perutnine.
Štajerski, Ptujsko – Ormoški in Prekmursko – Prleški zadružniki so pozdravili prizadevanja ministrstva za ureditev pravičnih razmerij v prehranski verigi, se zavzeli za čim prejšnje sprejetje zakona o promociji in ustrezno ureditev možnosti kmetovanja na vodovarstvenih območjih. Zavzeli so se za okrepljeno poslovno sodelovanje med zadrugami v regiji, zlasti na nabavnem področju. Opozorili so na padanje samooskrbe s hrano v Sloveniji, nizke odkupne cene kmetijskih pridelkov in pretirano dolge plačilne roke. Zanimale so jih možnosti za izgradnjo vaških klavnic za živino, varovaje vodnih zajetij pitne vode, možnosti za večjo vključitev zadrug in kmetov pri sodelovanju na javnih razpisih za nabavo svežega sadja in zelenjave, kjer še vedno ni zadostnega razumevanja za povečano oskrbo z lokalno pridelano hrano. Številna vprašanja so bila povezana s spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih, zlasti varovanja kmetijskih zemljišč in možnosti gradnje kmetijskih objektov na teh zemljiščih. Dotaknili so se tudi vprašanj dela na črno in se zavzeli za ohranitev medsosedske pomoči v kmetijstvu. Izrazili so veliko pripravljenost za ohranjanje deležev v živilsko predelovalnih podjetjih, ki bodo zagotavljali dolgoročen odkup kmetijskih pridelkov in ohranjali slovensko pridelavo hrane ter obdelano in poseljeno podeželje. Pričakujejo, da bo zadrugam omogočeno izvajati redno sečnjo v gozdovih, ne le sanitarno sečnjo. Brez zadrug si slovenskega kmetijstva ne predstavljajo, saj zadruge s svojo tradicijo in aktivnostmi v okolju slednjega ohranjajo obdelanega in poseljenega ter dajejo delo številnim prebivalcem.