STROGO ZA IZVAJANJE UKREPOV VARSTVA IN VLAGANJ V NARAVNE VIRE
Potem ko je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) že v letu 2009 z lovskimi družinami sklenilo koncesijske pogodbe za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v Republiki Sloveniji, je po Zakonu o divjadi in lovstvu 50 % koncesijske dajatve prihodek državnega proračuna, druga polovica pa je prihodek proračuna občine. Posamezna občina namreč prejme sorazmerni delež pripadajoče koncesijske dajatve glede na lovno površino lovišča, ki leži na njenem območju. Ker pa bi prejemale občine, v katerih ima koncesionar zelo majhen del lovne površine, tudi po en evro koncesijske dajatve, se je MKGP odločilo, da koncesionarji MKGP plačajo celotno koncesijsko dajatev. MKGP nato razdeli ...
Kako je s porabo koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo?
Potem ko je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) že v letu 2009 z lovskimi družinami sklenilo koncesijske pogodbe za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v Republiki Sloveniji, je po Zakonu o divjadi in lovstvu 50 % koncesijske dajatve prihodek državnega proračuna, druga polovica pa je prihodek proračuna občine. Posamezna občina namreč prejme sorazmerni delež pripadajoče koncesijske dajatve glede na lovno površino lovišča, ki leži na njenem območju. Ker pa bi prejemale občine, v katerih ima koncesionar zelo majhen del lovne površine, tudi po en evro koncesijske dajatve, se je MKGP odločilo, da koncesionarji MKGP plačajo celotno koncesijsko dajatev. MKGP nato razdeli občinam polovico koncesijske dajatve od vseh koncesionarjev, ki imajo v občini del lovne površine. Problem pa je nastal, ker imajo nekatere občine na svojem območju zelo malo lovnih površin in bodo prejemale majhen del koncesijske dajatve (v letošnjem letu je najnižji znesek koncesijske dajatve občini 37 evrov). Del koncesijske dajatve, ki pripada občinam morajo slednje v svojem proračunu izkazati kot namenski prejemek in ga porabiti kot namenski izdatek za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire.
Podrobnejše pogoje, namen in način porabe teh sredstev pa občina uredi sama z odlokom, ki ga morajo sprejeti občinski sveti, kar se je zgodilo tudi v občini Gornja Radgona, ki je iz naslova koncesij od MKGP doslej prejela le 832,00 evrov, in sicer od petih koncesionarjev: LD Apače 6,00 €, LD Gornja Radgona 511,00 €, LD Negova 207,00 €, LD Radenci 57,00 €, LD Benedikt 51,00 €. A ne glede na znesek, so sredstva iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo obvezno izkazana kot namenski prejemki in se morajo porabiti kot namenski izdatki. Zato posebni odlok določa porabo denarnih sredstev, ki jih občina prejme kot del koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo na podlagi predpisov, ki urejajo področje divjadi in lovstva. Po tem odloku se v radgonski občini sredstva namensko porabijo za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v narave vire, kot so: ohranjanje in vzdrževanje gozdnih jas, grmišč, logov; izdelava in vzdrževanje vodnih habitatov (kaluža, mlaka, mokrišče, vodni viri, ipd.); vzdrževanje gozdnih robov, pasišč in remiz; nakup in sadnja ter zaščita avtohtonih in rastišču primernih plodonosnih grmovnih in drevesnih vrst; krmljenje divjadi, vzdrževanje krmnih in pridelovalnih njiv;izdelava, postavitev in vzdrževanje gnezdilnic, solnic, umetnih dupel in prež; čistilne akcije občine; čiščenje divjih odlagališč; izobraževanja in obveščanja prebivalcev/šolarjev o stanju in odnosu do gozdnih živali/divjadi in o gozdnem bontonu... Upravičenci do omenjenih sredstev so lovske družine – koncesionarji, ki imajo podpisano koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v RS za lovišča, ki ležijo na območju občine. Merila ter pogoji za dodelitev sredstev oziroma izbiro najugodnejšega ponudnika, se določijo v javnem razpisu oziroma v povabilu k oddaji ponudb.
„Gleda mlad lovec lepoto gore, v skalah planike cvet nežen uzre; Nič ne bom streljal, cvet bom ubral, ga deklici svoji bom dal... (Dorca Kraljeva).