Rudi Zemljič je pričel s procesom prašnega barvanja v domači garaži svoje hiše v Črncih pri Apačah Obiskati podjetnika, ki je začel svojo dejavnost iz nič, je prijetno doživetje. V želji po osamosvojitvi, se je za pot obrtnika pred 22 leti odločil , danes že upokojeni, Rudi Zemljič iz Črnc pri Apačah. Kljub upokojitvi, ga najdemo v podjetju, ki ga sedaj vodi njegov sin Danilo. O svoji poklicni poti in o življenju nasploh nam je povedal veliko zanimivega. »Rodil sem se 1947. leta v kmečki družini v Črncih pri Apačah, kjer sem obiskoval osnovno šolo v Apačah. Tedaj je bil v očeh mladih cenjen poklic mehanika. Ker je v kraju delovala mehanična delavnica tedanjega Kmetijskega kombinata Črnci, sem si v njej našel vajensko mesto in se izučil za mehanika. V delavnici smo se največ ukvarjali z popravilom in servisiranjem kmetijske mehanizacije. Tu sem se tudi zaposlil kot pomočnik. Sicer sem do sedaj, preden sem prišel v pokoj, opravljal šest poklicev. Ker živimo blizu Avstrije sem si tam našel delo ključavničarja, nato pa sem bil 16 let zaposlen kot trgovski poslovodja v prodajalni Kmetijske zadruge Gornja Radgona v Gornji Radgoni. Zaposlen sem bil tudi kot šofer, ter inštruktor za učenje kandidatov za opravljanje vozniških izpitov kategorije A in B. V meni pa je vseskozi tlela želja po osamosvojitvi. Želja se mi je uresničila, ko sem leta 1988 v garaži novozgrajene hiše v Črncih pri Apačah odprl obrtno delavnico za zaščito kovin s prašnim barvanjem. Ob tem sem se povezal z podjetjem Wagner iz Nemčije, ki izdeluje tehniko in opremo za zaščito kovin – lakirniško opremo. Postal sem njen pooblaščeni serviser in prodajalec njihovih izdelkov. Ker sem dobro obvladal nemščino, me je podjetje Haugshemie iz Nemčije povabilo k sodelovanju za prodajo njihovih kemijskih izdelkov za pred obdelavo kovin pred lakiranjem v Sloveniji. Poleg tega zastopamo in prodajamo barvo v prahu priznanega proizvajalca IGP iz Švice. Te tri dodatne dejavnosti, so mi omogočile preživetje, v kriznih časih. Tedaj še namreč ni bilo v navadi, da bi podjetja dajala svoje izdelke zaščititi s prašnim lakiranjem. Prvo leto delovanja sem delal sam, nato pa začel zaposlovati delavce. Danes v podjetju, ki se je iz samostojnega podjetja, preimenovalo v družbo z omejeno odgovornostjo, dela 6 delavcev. V veliko veselje mi je, da je za nadaljevanje dejavnosti poskrbel sin Danilo, ki danes uspešno vodi podjetje. Pravzaprav je to družinsko podjetje, saj v njem ob sinu Danilu, dela tudi njegova žena Majda in zet Borut Grajfoner.« Ustanovitelj podjetja Rudi Zemljič, tudi v pokoju ne miruje. Kot nam je povedal, sedaj prihaja v delavnice, da na tak način ohranja stik z dejavnostjo in ljudmi, ob tem pa pomaga sinu, da bi podjetje čim uspešnejše poslovalo. S svojimi dragocenimi izkušnjami in poznanstvom s stalnimi strankami, je nepogrešljiv člen tega družinskega podjetja. Razumljivo je, da ima sedaj več časa za svoj dom in družino. Kot pravi mu daje veliko veselja in moči do življenja njegovih 5 vnukov, ki jim dedek namenja svoj prosti čas.
Pogovor z direktorjem podjetja Danilom Zemljičem, je tekel ob rednem delu. Pravzaprav sva kradla čas za pogovor, kajti nenehno je imel opravka s strankami, ob tem pa je reševal tudi probleme v proizvodnji. Sedel je tudi na viličarja in z njim razkladal izdelke, ki so jih pripeljani na barvanje. Nam se je opravičil za moten pogovor. Razumeli smo ga. Kajti v tako malem podjetju je direktor vklopljen v sako delo. Danilo ni samo direktor, saj poprime za vsako delo. To nam je potrdil že njegov oče, ki je dejal, da je njegov veren naslednik. Danilo Zemljič, se je rodil 1978. leta. S starši je živel v Črncih pri Apačah, odkoder je obiskoval OŠ v Apačah. Po osnovni šoli je obiskoval Srednjo strojno šolo v Murski Soboti, smer elektrikar. Takoj po končani šoli se je zaposlil pri očetu in si nabiral izkušnje za delo in vodenje tega podjetja, katerega vodenje je prevzel po upokojitvi očeta 2005. In kaj pravi o svojem novem poklicu: »Ko sem se odločal za elektrikarja, si nisem predstavljal, da bom pristal v drugem poklicu. Želel sem si le, da bi čim prej prišel do poklica. Šolanje na srednji šoli sem končal 1978. leta in se takoj zaposlil v očetovi obratovalnici. Sedaj, ko mi je vodenje podjetja, katerega polovice lastnik je oče, polovice pa jaz, zaupal oče, vidim da je bila odločitev o zaposlitvi pri očetu dobra. Vesel sem, da mi je oče ustvaril temelje podjetja, ki se je s svojo dejavnostjo uveljavilo v tem okolju. Oče mi je bil, in mi je še, odličen učitelj. Hvaležen sem obema staršema, ki sta poskrbela, da imam doma delo in dom za družino. Zaenkrat z družino živim v stanovanju, ki sem si ga uredil nad delavnico. V bližini delavnice pa že čaka pripravljena parcela za gradnjo novega doma. V prostem času rad obiskujem »fitnes center« v Lenartu. Moj konjiček je tudi »Wackeboarding«, to je nekako surfanje na vodi. Razumljivo je, da veliko prostega časa posvečam družini, ki jo sestavljata tudi tri leta stara otroka dvojčka Aleks in Denis. Pogovor je tekel tudi o dejavnosti podjetja. »Program dela je tak kot ga je vodil oče. Osnovna dejavnost je prašno barvanje kovinskih izdelkov. To je ekološko sprejemljivejši način barvanja, saj z ostanki barv ne onesnažujemo okolje. Na tak način barvanja zaščitimo kovinske izdelke po želji strank. Dela opravljamo za stranke iz Slovenije in sosednje Avstrije. Imamo tudi stalne naročnike kot so: Arcont Gornja Radgona, EURO DESIGN Apače in Pohištvo Šebjanič Apače. Ob tem smo obdržali vpeljani zastopništvi za tuji podjetji, kot je že povedal oče. Naše zadovoljstvo je, če je stranka zadovoljna.