Pod nekakšnim nepisanim pravilo, da brez razvoja ni obstoja, so se v družbi Pomurske mlekarne konec lanskega leta tržišču odločili ponuditi nove blagovne znamke. Na trgovske police je prišlo novo lahko mleko s fitosteroli oz. rastlinskimi steroli, ki je namenjeno vsem potrošnikom posebej tistimi, ki imajo zvišano raven škodljivega holesterola. Po nekaterih podatkih je v svetu kar 69 ljudi, ki imajo zvišan škodljivi holesterol, in tukaj je lahko v pomoč prav novo mleko iz Pomurskih mlekarn. Ob tem pa so razvili tudi nekaj drugih probiotičnih izdelkov. Zanj je kot pravijo najpomembneje, da skrbijo za svoje potrošnike, in da jim ponujajo mleko in izdelke iz domačega slovenskega mleka, ki je izjemne kakovosti. „Industrijska proizvodnja v tujini se ne more primerjati z našo proizvodnjo, in zato je možno, da je kakšen naš proizvod včasih nekoliko dražji, kot pri tuji konkurenci“, je med drugim dejala Bernardka Hlebič, direktorica Pomurskih mlekarn, ki je s svojimi sodelavci v okviru 47. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni predstavila aktualno dogajanje v podjetju, ki je šele lani po več letih izgub ob 45,6 milijona evrov prihodkov vendarle doseglo 453 tisoč evrov čistega dobička. Ob polletju so prihodki družbe nekoliko upadli in znašali približno 22 milijonov evrov, kar je posledica znižanja odkupnih cen mleka in prodajnih cen njihovih izdelkov, ob tem pa je družba imela dobiček, ki ni velik, a vendar je jasno, da jih še vedno pritiska tisto kar so podedovali.
Seveda pa položaj v drugi največji slovenski mlekarni ni povsem rožnat, saj s tekočim pozitivnim poslovanjem šele pokrivajo pretekle izgube, samo v letih 2004, 2005, 2006 in 2007 so namreč imeli skupaj za približno 8,5 milijona evrov izgub. Števila zaposlenih (še pred štirimi leti jih je bilo 260) ne bodo več zniževali, še več, v zadnjem času so njihovo število celo povečali s 182 na 185. S toliko zaposlenimi predelajo letno 80.000.000 litrov mleka. Hlebičeva je dodala, da trenutno približno 15 odstotkov prihodkov zaslužijo na tujih trgih, do konca leta pa naj bi se ta delež zvišal na 20 odstotkov. Četudi so prek družbe pooblaščenke večinski lastniki Pomurskih mlekarn kmetje in kmetijske zadruge (KAD in Sod – 8%, Ljubljanske mlekarne – 10%...), ki dajejo mlekarni v odkup mleko, konflikt interesov po višjih odkupnih cenah na eni in višjem dobičku podjetja na drugi strani ni prevelik, saj so po besedah Hlebičeve lastniki razumni ljudje. „Odkupne cene mleka so vsekakor višje kot v Evropi in primerljive tistim, po katerih mleko odkupujejo druge slovenske mlekarne. Še oktobra lani smo za dva centa celo zvišali naše odkupne cene, ker je bila situacija na trgu razmeroma dobra, a danes je že povsem drugače“, je dejala Hlebičeva, ki je izrazila zadovoljstvo, da se prodaja izdelkov pod njihovo blagovno znamko ne znižuje. Ob tem je prva dama Pomurskih mlekarn opozorila še na nekaj težav, ki trenutno zadevajo mlekarsko industrijo. Na porušeno zaupanje potrošnikov, ker se je kar nekaj prehranskih afer zgodilo tako na Kitajskem kakor tudi v Evropi, pa na znižani obseg potrošnje zavoljo krize in zniževanja števila zaposlenih ter na to, da so še v bližnji preteklosti dokaj visoke odkupne cene mleka vzpodbudile povečanje odkupa ter proizvodnje mleka. Sicer pa v Pomurskih mlekarnah, kjer letno predelajo 80 milijonov litrov mleka, izboljšujejo svoje poslovanje tudi z določenimi dodatnimi storitvami, kakršni sta sušenje mleka in celo polnjenje sokov, da imajo čim bolj optimirano proizvodnjo. Sicer pa smo tudi slišali, da ni nič novega o povezavi pomurskih mlekarn in celjske Celee.