V soboto se je na sejmišču Pomurskega sejma začel letošnji, 47. po vrsti mednarodni kmetijsko – živilski sejem z novim imenom Agra. Na sejmu, ki bo trajal do 5. septembra razstavlja 1680 razstavljavcev iz 29 držav, kar je nekaj več kot lani, skupno pa zasedajo 65.300 kvadratnim metrov površin. Izjemoma bo letos sejem zaradi svetovnega prvenstva v oranju v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah trajal osem dni, v tem času pa se bo odvil tudi zelo bogat program strokovnih srečanj, okroglih miz, posvetov in predavanj. Čez 120 takšnih dogodkov bo strokovno obogatilo letošnje sejemsko dogajanje, od teh jih bo veliko obravnavalo tačas pereče in aktualne teme, kot so podnebne spremembe, nova strategija razvoja kmetijstva, obramba pred točo z letali... Na sejmu so (bodo) podelili odličja za najboljša vina – projekt Vino Slovenija Gornja Radgona, ki bo letos predstavljen tudi kot sejem v sejmu, mleko in mlečne izdelke, medove, meso in mesne izdelke, brezalkoholne pijače, sokove in embalirane vode ter kmetijsko mehanizacijo.
„Ko sem imel lansko leto prvič priložnost sodelovati kot otvoritelj sejma, smo veliko govorili o lanski svetovni prehranski krizi, ki je izjemno dramatično postavila v ospredje vprašanje prehranske varnosti in vprašanje kmetijstva v odločilnih globalnih izzivih svetovnega razvoja. Ta dramatičnost ni pozabljena. A letos je v ospredju neka druga kriza: svetovna recesija, ki spet z enako silovitostjo postavlja v ospredje vprašanja razvoja in z enako pomembnostjo postavlja prehransko varnost in razvoj kmetijstva v neposredne izzive razvoja sveta kot celote“, je v svojem otvoritvenem nagovoru dejal predsednik države dr. Danilo Türk, o kmetijstvu pa: „da gre za eno temeljnih vsebin človeške dejavnosti, za eno temeljnih vsebin človeške kulture in za eno temeljnih vsebin človeškega preživetja. Ne samo fizičnega preživetja, ampak vsakršnega preživetja. Zato je prav, da se v času recesije vprašamo, kaj počnemo na področju agrikulture, kaj počnemo na področju kmetijstva in ali počnemo dovolj in prave stvari. O teh izzivih je obširno govoril minister za kmetijstvo in sem kot predsednik republike zelo zadovoljen, ko slišim, da vlada ne samo pripisuje veliko pomembnost konkretnim ukrepom, ki so potrebni v teh kriznih časih in spričo velikih ujm, ki so prizadele naša ozemlja. Še bolj pomembno se mi zdi, da vlada snuje v sodelovanju z drugimi dejavniki pomembno strukturo in strategijo razvoja kmetijstva... Pri tem moramo biti samozavestni, kajti imamo ljudi, imamo kmete in kmetice, imamo organizacije, ki so sposobne izvesti tako pomembno novo strategijo“.
Türk je še povedal, da bo treba več storiti na področju preprečevanja pozidav kmetijskih površin in pri preprečevanju ter odpravljanju posledic naravnih nesreč, o sejmu pa, da ta prireditev ni samo sejem, ni samo predstavitev rezultatov, ampak je tudi priložnost za številne pogovore o zahtevnih strokovnih vprašanjih in o vprašanjih, ki zadevajo nas vse. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik pa je dejal, da je tudi v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu potrebna tovrstna izmenjava znanja in izkušenj ter druženje. „Stanje v slovenskem kmetijstvu in gozdarstvu je odraz vpetosti v širši evropski trg in trenutnega ekonomskega in gospodarskega stanja tako v EU kot v svetu. K temu so svoje letos ponovno dodale tudi neugodne vremenske razmere, ki so po hudi toči in obilnemu deževju zelo zmanjšala količino in kakovost žit. Vlada RS in ministrstvo ves čas spremljamo dogajanje v kmetijstvu in se odzivamo tako z nacionalnimi ukrepi kot ukrepi, ki jih omogoča skupna kmetijska politika“, je dejal med drugim in naštel celo vrsto ukrepov. Tako bo vlada z dodatnimi štirimi milijoni evrov državne pomoči pomagala najbolj prizadetim pridelovalcem krušnih žit in proizvajalcem mleka, pospešila je izvajanje obstoječih ukrepov skupne kmetijske politike – letos so kmetije dobile plačila dva meseca prej kot lani, do konca julija je država za te namene izplačala 240 milijonov evrov, izravnalna plačila za kmetije na območjih z omejenimi dejavniki so v celoti izvzeta iz obdavčitve, kmetje bodo deležni višjega povračila trošarin za energente v kmetijstvu in gozdarstvu, za posodobitev in prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev in živilske industrije bo letos na voljo 125 milijonov evrov na 11 javnih razpisih, ministrstvo pa je za določene ukrepe iz programa razvoja podeželja predlagalo tudi višjo stopnjo javnega sofinanciranja. Prav na sejmu se bo v četrtek začela tudi javna razprava o izhodiščih za novo dolgoročno strategijo razvoja kmetijstva, v katerih vlada „postavlja v ospredje trajnostni razvoj kmetijstva, ki temelji na treh medsebojno odvisnih in uravnoteženih stebrih: ekonomskem, socialnem in okoljskem. Vloga kmetijstva je postavljena v širši kontekst, saj se poleg osnovne proizvodne funkcije vse bolj upošteva večnamenska vloga kmetijstva kot javne dobrine, kar vključuje tudi varovanje okolja, dobrobit živali, pridelava varne in kakovostne hrane ter doprinos kmetijstva k uravnoteženemu razvoju podeželja in krajine“.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je se je na otvoritvi v imenu slovenskih kmetov zahvalil Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za aktivno delo pri pripravi nove nacionalne strategije razvoja slovenskega kmetijstva. Kot je poudaril v svojem govoru, je ta dokument temeljni usmeritveni akt nadaljnjega razvoja kmetijstva. „Upamo, da bodo nevladne organizacije in druge ustanove uspešno predihale ta dokument in oblikovale koristne smernice za razvoj našega podeželja“, je še dodal Ciril Smrkolj. S tem namenom KGZ Slovenije 4. septembra v Pomurju organizira Mednarodno konferenco kmetijskih nevladnih organizacij EU in Zahodnega Balkana. Na njej bo sodelovalo kar 18 delegacij iz 12. držav. Na konferenci bodo opredelili skupne probleme in podali predloge za nadaljnje izboljševanje stanja v kmetijstvu.
„Sejemska dejavnost črpa svojo energijo v razvoju, inovacijah in tehničnem napredku, vendar mora biti tudi usmerjevalec razvoja, kar je do sedaj tudi bila. Zato pa potrebujemo partnerje, ne samo razstavljavce, strokovne in druge sodelavce, ki so pripravljeni sodelovati v strokovnih ocenjevanjih, posvetih in predavanjih, ampak še posebej vladne in nevladne institucije ter vse tiste ustanove, ki jim je blizu kmetijstvo. Prav zaradi vseh teh tudi vztrajamo pri organizaciji obsežnih strokovnih razstav in preko 120 dogodkov, za katere je vedno težje najti finančna sredstva,“ pa je med drugim ob otvoritvi dejal direktor Pomurskega Sejma Janez Erjavec in izrazil zaskrbljenost, da v Sloveniji ostaja vedno manj obdelovalne zemlje in vedno manj slovenskih blagovnih znamk na policah trgovin. Zbrane je pozdravil tudi župan občine Gornja Radgona, sicer poslanec DZ Anton Kampuš, ki je obljubil, da si bodo Radgončani v naslednjih letih izborili ustreznejši izvoz z avtoceste, da bo mesto še boljše povezano s preostalo Slovenijo.