Kapelski vinarji se vračajo na zeleno vejo Kar nekaj vzrokov je imela direktorica podjetja Kapela, vinogradništvo in vinarstvo, d.d., Milena Rajk, da se je v začetku junija srečala z novinarji. Skupaj s sodelavko, enologinjo Mileno Cigūt, je namreč predvsem predstavila bronasto odličje, ki so ga kapelski vinarji prvič (prvič so tudi nastopali) prejeli na enem največjih in najpomembnejših mednarodnih ocenjevanjih vin Decanter v Londonu za traminec, izbor, letnik 2007. Spregovorili sta tudi o širjenju programa z novimi polnitvami in priprave na projekt posodobitve druge etaže v Sloveniji edine okrogle vinske kleti, ter o razvojnih načrtih za prihodnje. Sploh pa je več kot očitno, da se kapelski vinarji, po nekajletni stagnaciji, ponovno vračajo na zeleno vejo, torej med uspešnejše družbe. Odlična rastišča oz. lege na okrog sto hektarjih vinogradov (od tega je 18 v njihovi lasti, preostale pa imajo v dolgoročnem najemu od Sklada kmetijskih zemljišč), ročna trgatev, za kar vsako leto - ob 26 zaposlenih - najamejo veliko pogodbene delovne sile, ter donegovanje vina v hrastovih sodih so aduti, ki po navedbah prve dame družbe Kapela, kapelska vina vedno bolj razlikujejo od pridelka ostalih slovenskih vinarjev. Investicijska vrednost posodobitve kleti, ki je v funkciji od leta 1959, je 500.000 evrov, od tega naj bi pridobili 45 odstotkov nepovratnih sredstev iz EU; projekt je povezan s programom dolgoročnega razvoja vinskega turizma na širšem območju Kapelskega Vrha.
Nagrajeni traminec so pridelali v nasadu, ki je bil zasajen že leta 1961. Ugotavlja se, da je to najstarejši nasad traminca v Sloveniji, predvidevamo pa, da tudi v Evropi. Sicer pa številna najvišja odličja na mednarodnem kmetijskem živilskem sejmu v Gornji Radgoni potrjujejo visoko kakovost kapelskih tramincev. Vsako njihovo vino je zgodba zase, je menila direktorica med predstavljanjem novih polnitev. V preteklem letu so imeli prvo trgatev modrega pinota in modre frankinje, uspelo jim je donegovati tri vrhunska vina, beli, sivi in modri pinot - rose, napolnili so prvo serijo modre frankinje, ob tem so edini na slovenskem trgu ponudili kot sortno vino polsladki rizvanec. „Vsako izmed teh vin je zgodba zase, vsako ima krog svojih porabnikov in oboževalcev. Ponosni smo, da smo z razpoložljivim tehnološkim in enološkim znanjem in trudom vseh zaposlenih napolnili tudi prvo serijo Modre frankinje, prav tako deklarirane kot vrhunsko vino. Trgu smo v začetku leta ponudili še Rizvanec (smo edini, ki ga v slovenskem prostoru ponujamo kot sortno vino) kot polsladko vino, saj smo z raziskavi trga in ciljnih skupin ugotovili, da je tovrstna ponudba šibka. Sopotnik kulinariki so predvsem suha vina, ki ne najdejo sogovornikov med mlajšo ciljno skupino. Pri razvoju izdelka smo bili osredotočeni predvsem na mlade, a smo v času testiranj ugotovili, da je vino všečno vsem porabnikom ne glede na starost in ne glede na spol. Vino ima prijetno muškatno noto in je pravšnje za tople poletne dni“, je dejala enologinja Cigütova.
O lanskem poslovanju družbe, v kateri je v prvem polletju vladalo „tržno mrtvilo“ in so šele v drugem polletju povečali prodajo, je Rajkova povedala, da so prodali 350.000 litrov vina oziroma da je bil promet v primerjavi z letom prej večji za četrtino. Leto so končali z minimalnim dobičkom. Cilj podjetja, ki je v večinski, več kot 53-odstotni lasti Kapelčanke, dobrih 24 odstotkov je v lasti TMK Črnci, več kot 18 odstotkov Radgonskih goric, 3,5 odstotka vinogradniške zadruge, ostalo odpade na male delničarje, je, da bi prodali letno od 650.000 do 700.000 litrov vina. Do leta 2013 načrtujejo obnovo 30 hektarjev vinogradov, letos so jih obnovili šest hektarjev.
Prve omembe Kapele segajo v 13. stoletje; ugotavlja se namreč, da je že takrat bila ne tem področju zasajena vinska trta. Verjetno so že takrat ugotovili, da so rastišča vinogradov, ki se nahajajo na nadmorski višini 312 m, 100 % vinogradniška rastišča, na katerih so po letu 1921 vzgajali tudi trsne in sadne sadike. Kapelski vinogradi se namreč uvrščajo v 4 % najboljših svetovnih leg. „Da so lege vinogradov res 100% vinogradniške lege potrjuje tudi dejstvo vedenja porabnikov, da so kapelska vina izjemna po svoji kakovosti. Trud podjetja je že od same ustanovitve dalje bil vložen v visoko kakovost ponudbe, kar je postala tudi identifikacija kapelskih vin“, meni Rajkova. Proizvodnja grozdja se je na tem področju vsako leto povečevala, vina so se skladiščila v desetih kleteh - zidanicah, v neposredni bližini vinogradov. In v letih do 1957 se je ugotovilo, da je tovrstno skladiščenje za ustrezno nego vin neprimerno, takratno vodstvo je sprejelo poslovno odločitev za izgradnjo centralne vinske kleti. Tako je podjetje v letu 1959 doživelo pravo modernizacijo, saj se je v tem letu v namen uporabe pedala centralna vinska klet zgrajena, po projektih ing. Veseliča in je prva okroglo zgrajena klet v slovenskem prostoru. Slednja je bila v letih do 1974 dograjena na skupno kapaciteto 1,3 milijonov litrov. To je bil za podjetje pomemben mejnik, ki je podjetju zagotovil pogoje za nadaljevanje tradicije pridelave vrhunskih vin.
„Da so kapelska vina izjemna, je vsa leta delovanja potrjevala tudi strokovna javnost, saj imamo v podjetju veliko bero medalj in priznanj. V preteklem poslovnem letu smo spremenili koncept poslovne politike in zapisali vizijo, postati namreč želimo eden najbolj prepoznavnih pridelovalcev naravnih vrhunskih vin v slovenskem prostoru in se uveljaviti tudi kot nišni ponudnik na drugih trgih EU in trgih tretjih držav. Zelo pomembna nam je verodostojnost naših vin, saj želimo s tem izkazati spoštovanje do naših porabnikov: vso grozdje je izključno iz kapelskih vinogradov; izvajamo naravi in zdravju prijazno tehnologijo integrirane pridelave; grozdje odkupujemo samo od tistih vinogradnikov, katerim samim izvajamo sistem zaščite po principu integrirane pridelave, vso grozdje oberemo ročno; upoštevamo spoznanje, da je vino proizvod naravnih procesov, zato vsa vrhunska vina donegujemo v lesenih hrastovih sodih“, zagotavlja direktorica družbe Kapela, ki dodaja: „Želimo, da postanejo razvojni načrti stalnica v poslovanju našega podjetja. Cilj, ki mu sledimo, je ujeti v steklenice maksimalno kar nam dajejo naše stoodstotne vinogradniške lege. Želimo, da porabniki ob naših vinih uživajo in ob njih začutijo bogatost naše narave“. Kapela - Radenci Prve omembe kraja Kapela segajo v leto1300. Listine, ki se hranijo v mariborskem in graškem arhivu, omenjajo kraj Kapellen in štiri kmetije, ki so bile dolžne zemljiškemu gospodu plačevati pridelek v vinogradu, tako imenovano gornino od vinskih goric. Na najvišjem vrhu, ki se imenuje Kapelski Vrh, je cerkev sv Magdalene, ki se nahaja na nadmorski višini 312 m. Obdana je s kraji Kocjan, Murščak, Radenski in Rožički Vrh. Na mestu, kjer so leta 1823 zgradili cerkev, je nekoč stala kapela – od tod izvor imena. Ime Kapela tako ni geografska označba, ampak ime kraja, ki se je preko ustnih izročil iz preteklosti preneslo v današnji čas.
Legenda govori o tem, da je na griču v neposredni bližini Kapele stal grad grofa Kacjana. Ko pa je v te kraje prilomastil krvoločni vojskovodja Atila, se je grof skril v votlino, ki jo je imel poleg svoje spalnice. Atila naj bi ga izsledil in ubil, se polastil gradu in v njem živel do svoje smrti. Pokopali naj bi ga nekje med Dravo in Muro v zlati, srebrni in železni krsti. Pobili naj bi vse pokopiče, da bi tako prikrili mesto pokopa. Grob Atile buri domišljijo ljudi vse do današnjih dni. Mnogi so ga zaman skušali najti. Tudi gradu že dolgo ni več, le v zemlji so še ostanki opek in kamenja. Baje pa so ruševine gradu uporabili pri gradnji cerkvice sv. Magdalene. V času Avstro-Ogrske je bila Kapela samostojna občina. Obsegala je Kapelski Vrh ter Zgornji in Spodnji Kocjan., v njej pa je živelo kakšnih 500 ljudi. V Stari Jugoslaviji so jo vključili v občino Slatina – Radenci, danes pa je del občine Radenci.
Pred prvo svetovno vojno je večino vinogradov posedoval madžarski grof Batthiyany. Leta 1921 so jih podržavili in ustanovili Banovinsko posestvo, ki je imelo tudi trsnico in drevesnico. Podatki iz leta 1931 navajajo, da so na posestvu pridelali 200 hektolitrov kapelskega vina. Kapela je z odprtjem pomurske avtoceste Maribor – Lendava pridobila pomembno cestno povezavo, saj je od izvoza Sveti Jurij ob Ščavnici oddaljena le 5 kilometrov. Nahaja se tudi v osrčju znanih pomurskih naravnih zdravilišč: Radenci, Terme 3000 v Moravskih Toplicah in Terme Banovci...