SLOVENSKA VLADA NA OBISKU V POMURJU
- 19.11.2009
Vlada je danes (sreda) obiskala Pomurje, najslabše razvito slovensko regijo, ki jo je nedavno prizadel stečaj dela Mure in katere razvojni zaostanek skuša vlada zmanjšati s posebnim interventnim zakonom. Premier Pahor in ministri so med drugim ...
Kako skrajnji severovzhod približati povprečju države
Gornja Radgona - Vlada je danes (sreda) obiskala Pomurje, najslabše razvito slovensko regijo, ki jo je nedavno prizadel stečaj dela Mure in katere razvojni zaostanek skuša vlada zmanjšati s posebnim interventnim zakonom. Premier Pahor in ministri so med drugim obiskali več podjetij ter se sestali z župani, poslanci in gospodarstveniki iz regije. Po dopoldanskem skupnem delovnem posvetu na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, je predsednik vlade Borut Pahor obiskal podjetji Elrad International in Galex, kjer ga je spremljal državni sekretar v njegovem kabinetu Andrej Horvat. Pahor se je s šolskim ministrom Igorjem Lukšičem in državnim sekretarjem v premierovem kabinetu Jožefom Školčem sestal s predstavniki Zveze Romov Slovenije, v družbi ministra za delo Ivana Svetlika in župana Radencev Mihaela Petka pa je obiskal Dom starejših občanov Radenci.
Ostali ministri oz. državni sekretarji so med drugim obiskali družbe Mura, Nafta Lendava, Ocean Orchids, Pomurske mlekarne, Kema Puconci in Inoks ter Regionalno razvojno agencijo Mura, vrtce, šole, sodišče v Gornji Radgoni, gradbišče mostu čez reko Muro v Gornji Radgoni, odprli pa so tudi center za poklicno svetovanje. Pozornost obiska je bila namenjena pogovorom z lokalnimi predstavniki o okoljskih vprašanjih in problematiki regionalnega razvoja, srečanjem s šolarji in gimnazijci, seznanitvi s problematiko romske skupnosti v Pomurju, vladni predstavniki pa so s predstavniki organizacij razpravljali o povezovanju zamejskih Slovencev. Popoldne je v Radencih potekalo še srečanje vlade z župani, gospodarstveniki, poslanci in državnimi svetniki iz Pomurja. To je sicer bil prvi obisk Pahorjeve vlade v kateri od slovenskih regij, se čem se premier drži obljub, da bo ohranil dobro prakso svojega predhodnika Janše.
Pomurje, ki obsega 1137 kvadratnih kilometrov oz. 6,6 odstotka površine Slovenije, konec junija letos pa je v njenih 27 občinah živelo nekaj manj kot 119.700 ljudi, je najslabše razvita slovenska statistična regija. Število prebivalcev ob sicer pozitivnem selitvenem saldu upada zaradi negativnega naravnega prirasta - konec leta 2004 je po podatkih državnega statističnega urada v regiji živelo še več kot 122.700 oseb, konec leta 2007 pa nekaj nad 121.800 oseb. Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je glede na zadnje podatke statističnega urada leta 2006 znašal 10.223 evrov in s tem dosegel 66,2 odstotka slovenskega povprečja. Produktivnost dela se je po vladnih podatkih v obdobju 2005-2007 sicer povečala za več kot 26 odstotkov, še vedno pa je dosegala le nekaj več kot 71 odstotkov povprečja Slovenije. Po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je bilo sredi novembra letos v regiji registriranih 1553 gospodarskih družb, 44 zadrug in 3418 samostojnih podjetnikov. Družbe so v letu 2008 ustvarile 12,56 milijona evrov dobička, kar je najslabši rezultat v zadnjih treh letih, razlog za padec pa je, kot je vlada zapisala v predlogu zakona o pomoči Pomurju, izguba na področju financiranja kot posledica višjih obresti.
Finančna in gospodarska kriza je gospodarsko moč regije dodatno poslabšala. Po podatkih vlade prihodki na zaposlenega za slovenskim povprečjem zaostajajo za 34 odstotkov, neto dodana vrednost na zaposlenega za 30,2 odstotka, bruto plača na zaposlenega pa za 20,2 odstotka. V Pomurju je bilo po podatkih Ajpesa letos začetih 25 stečajnih postopkov (od tega nad 20 gospodarskimi družbami in zadrugami), med njimi nad družbo Pomurka, ki je zaposlovala okoli 230 delavcev, ter družbo Mura in nekaterih njenih hčerinskih družb. V Murinih podjetjih v stečaju je skupno delalo okoli 2600 zaposlenih, se pa okoli 500 delavcem obeta ponovna zaposlitev v okviru družbe Mura in partnerji.
Regija ima tudi najvišjo stopnjo brezposelnosti v državi. Po zadnjih podatkih statističnega urada je bilo konec avgusta v tej regiji registriranih okoli 8000 brezposelnih, stopnja brezposelnosti je znašala 14,7 odstotka, medtem ko je bila za celotno državo 9,4 odstotka. Večji priliv so beležili v oktobru letos, ko se je predvsem zaradi stečaja Mure na zavod prijavilo skoraj 2000 oseb. Delodajalci v Pomurju so do konca avgusta prijavili okoli 5300 prostih delovnih mest, kar je okoli 29 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V letošnjem letu je bilo v Pomurju 700 novo sklenjenih pogodb za vključitev v javna dela in 111 novosklenjenih pogodb za samozaposlitev. Avgusta je denarna nadomestila in denarne pomoči prejelo 1754 oseb.
Vlada je, da bi omogočila ohranitev in ustvarjanje novih delovnih mest ter regiji pomagala zmanjšati razvojni zaostanek, pripravila zakon o razvojni pomoči pomurski regiji za obdobje 2010-2015. Po zakonu, ki se bo začel uporabljati z novim letom, zanj pa bo v šestih letih iz državnega proračuna namenjeno več kot 260 milijonov evrov, mora vlada do 3. januarja pripraviti program spodbujanja konkurenčnosti regije. Program mora zajemati podporo pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov v regiji, spodbujanje investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest, spodbujanje razvoja človeških virov, spodbujanje socialnega podjetništva ter promocijo regije z namenom privabitve tujih in domačih vlagateljev. Zakon poleg tega predvideva še spodbude za zaposlovanje, davčne olajšave za investiranje ter prednostno obravnavo programov in projektov pri kandidiranju za sredstva iz državnih in evropskih razpisov. Pri naj bi investicije podpirale v zakonu zapisane primerjalne prednosti Pomurja: geotermalno energijo in druge obnovljive vire energije, kmetijstvo, agroživilstvo in turizem. Vlada načrtuje, da bo s pomočjo tega zakona v šestih letih v Pomurju nastalo 1000 novih delovnih mest. Predvidena je tudi ustanovitev medpodjetniškega izobraževalnega centra, ki bo izvajal izobraževalne in raziskovalne dejavnosti ter dejavnosti podpore tehnološkega razvoja produktov in zagotavljanja kakovosti. V regiji naj bi ustanovili tudi projektno pisarno vlade, ki jo bo vodil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Andrej Horvat. Pisarna, ki bo predvidoma delovala tri leta, bo usklajevala dejavnosti ministrstev v regiji ter pripravo in izvajanje ključnih regijskih projektov, pri katerih bo nudila tudi strokovno in tehnično pomoč...
Ostali ministri oz. državni sekretarji so med drugim obiskali družbe Mura, Nafta Lendava, Ocean Orchids, Pomurske mlekarne, Kema Puconci in Inoks ter Regionalno razvojno agencijo Mura, vrtce, šole, sodišče v Gornji Radgoni, gradbišče mostu čez reko Muro v Gornji Radgoni, odprli pa so tudi center za poklicno svetovanje. Pozornost obiska je bila namenjena pogovorom z lokalnimi predstavniki o okoljskih vprašanjih in problematiki regionalnega razvoja, srečanjem s šolarji in gimnazijci, seznanitvi s problematiko romske skupnosti v Pomurju, vladni predstavniki pa so s predstavniki organizacij razpravljali o povezovanju zamejskih Slovencev. Popoldne je v Radencih potekalo še srečanje vlade z župani, gospodarstveniki, poslanci in državnimi svetniki iz Pomurja. To je sicer bil prvi obisk Pahorjeve vlade v kateri od slovenskih regij, se čem se premier drži obljub, da bo ohranil dobro prakso svojega predhodnika Janše.
Pomurje, ki obsega 1137 kvadratnih kilometrov oz. 6,6 odstotka površine Slovenije, konec junija letos pa je v njenih 27 občinah živelo nekaj manj kot 119.700 ljudi, je najslabše razvita slovenska statistična regija. Število prebivalcev ob sicer pozitivnem selitvenem saldu upada zaradi negativnega naravnega prirasta - konec leta 2004 je po podatkih državnega statističnega urada v regiji živelo še več kot 122.700 oseb, konec leta 2007 pa nekaj nad 121.800 oseb. Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je glede na zadnje podatke statističnega urada leta 2006 znašal 10.223 evrov in s tem dosegel 66,2 odstotka slovenskega povprečja. Produktivnost dela se je po vladnih podatkih v obdobju 2005-2007 sicer povečala za več kot 26 odstotkov, še vedno pa je dosegala le nekaj več kot 71 odstotkov povprečja Slovenije. Po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je bilo sredi novembra letos v regiji registriranih 1553 gospodarskih družb, 44 zadrug in 3418 samostojnih podjetnikov. Družbe so v letu 2008 ustvarile 12,56 milijona evrov dobička, kar je najslabši rezultat v zadnjih treh letih, razlog za padec pa je, kot je vlada zapisala v predlogu zakona o pomoči Pomurju, izguba na področju financiranja kot posledica višjih obresti.
Finančna in gospodarska kriza je gospodarsko moč regije dodatno poslabšala. Po podatkih vlade prihodki na zaposlenega za slovenskim povprečjem zaostajajo za 34 odstotkov, neto dodana vrednost na zaposlenega za 30,2 odstotka, bruto plača na zaposlenega pa za 20,2 odstotka. V Pomurju je bilo po podatkih Ajpesa letos začetih 25 stečajnih postopkov (od tega nad 20 gospodarskimi družbami in zadrugami), med njimi nad družbo Pomurka, ki je zaposlovala okoli 230 delavcev, ter družbo Mura in nekaterih njenih hčerinskih družb. V Murinih podjetjih v stečaju je skupno delalo okoli 2600 zaposlenih, se pa okoli 500 delavcem obeta ponovna zaposlitev v okviru družbe Mura in partnerji.
Regija ima tudi najvišjo stopnjo brezposelnosti v državi. Po zadnjih podatkih statističnega urada je bilo konec avgusta v tej regiji registriranih okoli 8000 brezposelnih, stopnja brezposelnosti je znašala 14,7 odstotka, medtem ko je bila za celotno državo 9,4 odstotka. Večji priliv so beležili v oktobru letos, ko se je predvsem zaradi stečaja Mure na zavod prijavilo skoraj 2000 oseb. Delodajalci v Pomurju so do konca avgusta prijavili okoli 5300 prostih delovnih mest, kar je okoli 29 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V letošnjem letu je bilo v Pomurju 700 novo sklenjenih pogodb za vključitev v javna dela in 111 novosklenjenih pogodb za samozaposlitev. Avgusta je denarna nadomestila in denarne pomoči prejelo 1754 oseb.
Vlada je, da bi omogočila ohranitev in ustvarjanje novih delovnih mest ter regiji pomagala zmanjšati razvojni zaostanek, pripravila zakon o razvojni pomoči pomurski regiji za obdobje 2010-2015. Po zakonu, ki se bo začel uporabljati z novim letom, zanj pa bo v šestih letih iz državnega proračuna namenjeno več kot 260 milijonov evrov, mora vlada do 3. januarja pripraviti program spodbujanja konkurenčnosti regije. Program mora zajemati podporo pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov v regiji, spodbujanje investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest, spodbujanje razvoja človeških virov, spodbujanje socialnega podjetništva ter promocijo regije z namenom privabitve tujih in domačih vlagateljev. Zakon poleg tega predvideva še spodbude za zaposlovanje, davčne olajšave za investiranje ter prednostno obravnavo programov in projektov pri kandidiranju za sredstva iz državnih in evropskih razpisov. Pri naj bi investicije podpirale v zakonu zapisane primerjalne prednosti Pomurja: geotermalno energijo in druge obnovljive vire energije, kmetijstvo, agroživilstvo in turizem. Vlada načrtuje, da bo s pomočjo tega zakona v šestih letih v Pomurju nastalo 1000 novih delovnih mest. Predvidena je tudi ustanovitev medpodjetniškega izobraževalnega centra, ki bo izvajal izobraževalne in raziskovalne dejavnosti ter dejavnosti podpore tehnološkega razvoja produktov in zagotavljanja kakovosti. V regiji naj bi ustanovili tudi projektno pisarno vlade, ki jo bo vodil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Andrej Horvat. Pisarna, ki bo predvidoma delovala tri leta, bo usklajevala dejavnosti ministrstev v regiji ter pripravo in izvajanje ključnih regijskih projektov, pri katerih bo nudila tudi strokovno in tehnično pomoč...
Zadnje novice
