Za zdravje ljudi KHV ni nevaren; Smrtonosni ribji virus se širi tudi pri nas, zato preventivni ukrepi veljajo za vso državo; VURS je predpisali ukrepe za preprečevanje nalezljive bolezni, ki lahko zdesetka krape Maribor, 29. septembra – Glede na to, da je sladkovodni športni ribolov izjemno priljubljen in razširjen med tisoči slovenskih državljanov, je razumljiva njihova zaskrbljenost potem ko se je že v začetku letošnjega avgusta tudi v naši državi pojavil sila nevaren ribji virus KHV (koi herpes virus). Desetine in stotine ribičev vsakodnevno, še zlasti ob vikendih in praznikih, namaka trnke v različnih ribnikih, jezerih, gramoznicah, rekah in potokih, sedaj pa so tudi slednji prestrašeni, saj ne vedo kako in kaj s to nevarno ribjo virozo, ki zlasti pri nekaterih vrstah krapov povzroča izjemno visoko smrtnost. Zato je dobrodošlo opozorilo Veterinarske uprave RS (VURS), ki ga je konec tedna naslovila na širšo javnost, v njem pa opozarja, da je v Sloveniji velika možnost za širjenje omenjene viroze, Ker se je bolezen, ki so jo na začetku avgusta odkrili v Betnavskem jezeru pri Mariboru kljub zapori ribnika in obveznem razkuževanju ribiške opreme, pribora in transportnih sredstev, pozneje pojavila še v štirih ribnikih na območju Maribora in dveh na Ptujskem, je VURS odredila razkuževanje ribiškega pribora in opreme neposredno pred uporabo in po njej v športno komercialnih ribnikih, ki gojijo za KHV dovzetne vrste rib, za vso državo. Omenjeni preventivni ukrepi so namenjeni le preprečevanju velike gospodarske škode in varstvu rib oz. nekaterih vrst krapov, dovzetnih za virus KHV, ki za zdravje ljudi ni nevaren.
„Na območju območnega urada VURS Maribor (Betnavsko jezero op.p.), se je v začetku avgusta 2008 pojavila KHV, za katero obolevajo nekatere vrste rib (navadni krap, koi krap, goi krap in hibridne vrste navadnega krapa. Bolezen se je v začetku septembra pojavila tuna na območju OU Ptuj. Razglašeno je bilo OKUŽNO območje, ki obsega območje naselji: Hotinja vas, Orehova vaS, Rače, Rogoza, Skoke in Slivnica pri Mariboru ter dele naselij Bohova, Brezula, Brunšvik, Čreta, Dobrovce, Dravski dvor, Fram, Hrastje, Ješenca, Limbuš, Maribor, Marjeta na Dravskem polju, Miklavž na Dravskem polju, Nebova, Pekre, Pivola, Radizel, Sp. in Zg. Gorica, Sp. in Zg. Hoče ter območje ribnikov na lokaciji Nebova 19 in območje ribnikov na parcelnih številkah 244/1 in 239/2 pri KO Pobrežje“, so v sporočilu za javnost med drugim zapisali z veterinarske uprave.
Vsekakor so zaskrbljeni tudi na Ribiški zvezi Slovenije (RZS), v kateri je vključenih 64 ribiških družin iz vse Slovenije. Predvsem svojim članicam in članom (registriranih je okoli 15.000 ribičev op.p.) ter tudi desetinam tisoč ribičev, ki niso člani RZS, so posredovali poziv VURS, da naj skupaj z upravljavci ribnikov upoštevajo predpisane preventivne ukrepe. Na zvezi pa so prepričani, da so ukrepi prepozni in nezadostni. Tako Bojan Javornik, podpredsednik RZS, ter eden najbolj odgovornih na Zvezi ribiških družin Maribor in RD Maribor, je kritično pripomnil, da so na svojem ribolovnem območju takoj po odkritju te bolezni začeli izvajati strožje ukrepe, kot jih predpisujejo veterinarji. V Betnavskem ribniku so takoj prepovedali ribolov in promet z ribami, drugod pa predpisali obvezno razkuževanje ribiškega pribora in opreme pred ribolovom in po njem. Vsa razkužila so morala biti obvezno aktivna in sveža (virkulan), preventivno so dovolili le ribolov po sistemu ujemi in spusti. Vsakomur, ki je lovil na enem od ogroženih ribnikov, so hkrati prepovedali, da bi v istem dnevu lovil še na kakšnem drugem, saj virus na prostem živi še tri ure in se torej prenaša z opremo. Ker se bolezen pojavlja predvsem v ekološko obremenjenih ribnikih, bi morala država po Javornikovem prepričanju predvsem poskrbeti, da se vanje ne bi več stekale fekalije in ostanki gnojil in zaščitnih sredstev, uporabljanih v kmetijstvu. Če bodo krapi v dobri zdravstveni kondiciji, namreč bolezen morda sploh ne bo izbruhnila oziroma bo smrtnost, ki po veterinarskih podatkih znaša od 25 do 90 odstotkov vseh okuženih rib, bistveno manjša.
Na RZS se sicer strinjajo, da bi bilo treba krape kupovati le iz ribogojnic s preverjenim zdravstvenim statusom oz. ustreznimi atesti. Sprašujejo pa se, ali bo država ribiškim družinam zaradi izvajanja preventivnih ukrepov (nakup razkužil in razkuževanje ribnikov, ribje karantene, odstranjevanje poginulih rib) in nadomeščanja poginulih rib z novimi znižala koncesnine, ki še zdaleč niso zanemarljive. Sicer pa je, na spletni strani VURS tudi zapisano, da je treba vsak povečan pogin, pojav kliničnih znakov ali kar koli, kar bi lahko kazalo na pojav KHV, takoj prijaviti strokovnemu delavcu Nacionalnega veterinarskega Inštituta (NVI), ki bo po pregledu postavil ali ovrgel sum in odvzel vzorce za preiskavo ter o tem obvestil pristojni območni urad VURS.
KAKO UKREPATI?
Po podatkih VURS je KHV nalezljiva virusna bolezen navadnega krapa, ki prizadene tudi vse njegove okrasne različice. Bolezen so prvič odkrili leta 1997 v Nemčiji, zdaj pa je razširjena že po vsej Evropi. Letos avgusta so jo prvič ugotovili tudi pri nas. Virus je zelo patogen in lahko povzroči tudi stoodstotni pogin. Tako ribiškim družinam kakor ribogojcem lahko povzroči zelo veliko gospodarsko škodo. Zanj so dovzetnejše mlajše ribe, preživele pa postanejo prenašalke virusa. Bolezen nastopi pri temperaturah med 15 in 28 stopinjami Celzija; okužba se širi z ribe na ribo, po kontaminirani vodi, mreži, drugi opremi in ribiškem priboru. Virus lahko v svojem gostitelju ostane dlje časa prikrit. Zdravljenja ni, cepljenje pa ni dovoljeno.
Zato je uradni veterinar MKGP, VURS izdal odločbo, da je celotno območje RS ogroženo območje, zaradi pojava koi herpes viroze, ki jo povzroča virus CyHV-3. „Na ogroženem območju morajo nosilci dejavnosti proizvodnje akvakulture in izvajalci lova rib, zagotoviti nemoteno izvajanja razkuževanja ribiškega pribora in opreme neposredno pred uporabo in po uporabi v športno komercialnih ribnikih, ki vsebujejo za CyHV-3. Na ogroženem območju morajo nosilci dejavnosti proizvodnje akvakulture v športno komercialnih ribnikih, ki vsebujejo za CyHV-3 (Koi-herpes virozo) dovzetne vrste rib izvajati ukrepe zgodnjega odkrivanja bolezni in sicer morajo spremljati pojav: obolelih rib ob robu ribnika; poginjenih rib z razjedami v škrgah; večjega pogina rib; Ob vseh spremembah morajo nosilci dejavnosti akvakulture obvestiti strokovnega delavca NVI Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani ali najbližji območni urad VURS“.