SLOVENSKI VINOGRADNIKI V INDIJI
Indija…, dežela priložnosti? Prav to so v vinskih hišah Santomas iz Šmarja v Slovenski Istri, in Steyer iz Plitvice oz. Radgonsko – Kapelskih goric, želeli ugotoviti, ko so se pred dnevi odločili ...
Vinski hiši Santomas s Primorskega in Steyer iz Štajerske bosta svoja vina izvažala v drugo največjo svetovno državo po številu prebivalcev in sedmo po površini
Indija…, dežela priložnosti? Prav to so v vinskih hišah Santomas iz Šmarja v Slovenski Istri, in Steyer iz Plitvice oz. Radgonsko – Kapelskih goric, želeli ugotoviti, ko so se pred dnevi odločili obiskati sejem gastronomije v Mumbaju. Čeprav so pred dokončno odločitvijo naredili kar nekaj raziskav, sta Danilo Steyer, direktor vinske hiše Steyer, in Larisa Žibrik, komercialistka vinske hiše Santomas, Slovenijo zapuščala z mešanimi občutki. Kaj ju čaka? „Prihod na letališče v jutranjih urah – šok. Nered, oblaki prahu..., kot da bi se vrnila kakih 50 let v preteklost. S taksijem do hotela, check in in hitro na prizorišče sejma, da vidiva, kaj naju čaka tam. Organizator naju odpelje do najinega prostora, pozicioniranega nasproti francoskim razstavljalcem. Indijski delavci pridno pripravljajo »francoski otok«, midva pa se usedeva na stol in začneva smejati. V kaj sva se spustila? Pa ne pomaga. Treba bo zavihati rokave in pripraviti prostor za čim boljšo predstavitev v naslednjih dneh“, razlaga Larisa.
Šele ob enajsti uri zvečer sta že bolj zadovoljna. Čeprav se je začelo po »indijsko«, zvečer je njun prostor in celotno prizorišče sejma dobival evropsko podobo. Zadovoljna se vrneta v hotel. Zdaj samo še lahko upata, da bo v naslednjih dneh sejem obiskalo vsaj nekaj obiskovalcev. Naslednji dan pa presenečenje. Ne le, da je bil sejem lepo obiskan, obiskovalci so bili vinski poznavalci, uvozniki vin, distributerji vina,… in proti koncu prvega dne, sta imela že kar lepo predstavo o Indiji in Indiji kot vinski deželi. V Indiji je zasajenih le okrog 1.600 ha vinogradov, večina jih je v državi Maharashtra, z glavnim mestom Mumbai. Glavne rdeče sorte so Cabernet Sauvignon, shiraz, merlot,… bele pa chenin blanc, saugivnon ipd. Zaradi tropskega podnebja sta možni dve trgatvi, vendar Indijci opravijo le eno. V državo se letno uvozi skromnih okrog 1,8 milijona litrov vina. Dajatve na uvožena vina so izredno visoke, tudi do 200%, kar jih uvršča v višji cenovni razred. (npr. vina po ceni 4,00 eur se prodajajo za 20 – 25 EUR, v hotelih pa celo za 50 in več EUR). Okrog 55 % vina, ki ga popijejo Indijci je rdečega, glavni razlog za to so predvsem blagodejni učinki na zdravje. Približno 30 % popitega vina je belega ostalo pa roseji, vse bolj pa tudi penine. Potrošnja vina se iz leta v leto povečuje, sama maloprodaja vina in ostalih alkoholnih pijač za široko porabo se vrši izključno v specializiranih prodajalnah z državno licenco. Velik skok v porabi je opaziti tudi v gostinstvu. Kot ena izmed največjih držav na svetu ima Indija najmanjšo porabo vina na prebivalca in sicer le 9 ml. Trenutne ocene kažejo, da je približno en milijon indijcev potrošnikov vina, kar pa se na letni ravni povečuje za 35 %. Večina prebivalstva pa je še vedno privržena žganim pijačam in pivu, potrošnja katerih je kar 4,5 milijarde litrov.
„Čeprav ima vinska industrija dolgoročno svetlo prihodnost, je treba vedeti, da je vinski posel v Indiji posel na dolgi rok, za dobre poslovne odnose se je treba stalno truditi, skrbeti za podporo uvozniku in distributerjem in z uvoznikom vzdrževati dober poslovni odnos. Da je temu tako, sva se prepričala tudi midva. S pravim poslovnim partnerjem in z obilico dobre volje, smo s skupnimi močmi navduševali obiskovalce z našimi vini. Kozarcev je vedno primanjkovalo. Reklama o naših vinih pa se je med poznavalci po razstavnem prostoru hitro širila kar od ust do ust. Zadovoljni smo bili, da so prihajali tako novinarji, kot uvozniki in distributerji, ki so v vrsti čakali, da ga bodo lahko poizkusili in dobili kako informacijo“, nam pove Danilo Steyer, ki predvideva, da se bo posel z Indijo izplačal po petih in več let, kajti sedaj se pije malo vina, in tudi kultura pitja vina je na zelo nizkem nivoju.
„Ob koncu sejma, ko so delavci že pospravljali prostor, je množica ljudi še vedno slonela pri nas in željno poslušala informacije o Sloveniji, vinih, načinu pridelave, olivnem in Kocbekovem bučnem olju,... Sejem smo zapustili zadovoljni. Da pa je naša indijska izkušnja lahko postala še bolj realna, se moramo zahvaliti Davidu Rakarju (doma iz Trebnjega, v Indiji solastnik družbe za uvoz op.p.). Brez njega in njegovih partnerjev prave Indije ne bi mogli doživeti. Oni so tudi poskrbeli, da smo obiskali verigo restavracij Yellow Banana Food, kjer smo glavnemu managerju g. Sikka predstavili naša vina in se dogovarjali o možnostih njihove uvrstitve na vinsko karto verige restavracij“, nam še povesta Larisa in Danilo, ki sta še posebej hvaležna Davidu iz znane gostilniške družine na Dolenjskem...