Očitno je, da radgonski stražnici ni usojeno, da bi se „njena usoda“ koristno rešila. Čeprav je namreč minilo že dobrih 16 let odkar so vojaki nekdanje JLA zapustili slovenska tla, njihovi “spomeniki” pa še vedno, marsikje po Sloveniji, propadajo in kazijo videz okolice. In tako je tudi v Gornji Radgoni, kjer praktično v središču mesta stoji nekdanja karavla (stražnica), ki ne le da propada, temveč zelo močno kazi celotni videz obmejnega, predvsem tranzitnega mesta Gornja Radgona. Ironija je še večja, če vemo, da je bila omenjena karavla, dodobra obnovljena in posodobljena, tik pred odhodom JLA, sedaj pa že skoraj 17 let propada, čeprav bi te velike prostore že pred leti marsikateri podjetnik ali več njih lahko zelo koristno izrabili, kar je sprva tudi bilo načrtovano in že skoraj realizirano, toda... Poleg tega pa se nahaja objekt na večjem zemljišču, ki je izrabljeno samo na tistem delu, kjer imajo novo urejena parkirišča. Vse ostalo pa je nekakšen poligon za radgonske “grafitne” umetnike in tiste, ki vedo razbiti vse kar se lahko razbije in uniči. Gotovo je, da se tudi marsikateri pokojnik na bližnjem pokopališču žalostno v grobu obrača ob vsem kar se dogaja v njihovi bližini. Toda ti niso toliko razočarani nad mladimi huligani, temveč nedvomno bolj nad obnašanjem nekaterih najbolj odgovornih v državnem vrhu ter tudi v radgonski občini, ki bi z malo več dobre volje lahko že zdavnaj gotovo bistveno več naredili.
Res je sicer, da se o tem v Gornji Radgoni govori že od nastanke nove države, a se žal šele sedaj nekaj spreminja, žal pa se spet obetajo zapleti. Vpletel se je namreč Zavod za varovanje kulturne dediščine (ZVKD) Maribor, ki noče niti slišati, da bi se objekt nekdanje stražnice podrl. Jasno je torej, da odlok, ki so ga radgonski svetniki že v prejšnji mandati sprejeli, na svoji 18. redni seji, soglasno sprejeli. Omenjeni odlok naj bi graščino Šahenturn izločil iz spomeniško zaščitenih objektov. S tem naj bi se končala agonija radgonske stražnice, še posebej ob dejstvu, da je vse skupaj od države odkupilo mariborsko podjetje Stavbar Gradnje d.o.o..
Ko je direktor in večinski lastnik omenjenega podjetja Miroslav Temnik, ki uspel na dražbi na Ministrstvu za obrambo RS, se je veselil, da bo zadeva kmalu urejena. Žal pa se je zgodilo, da ZVKD Maribor ne popušča, in je bilo za pričakovati, da Temnik ne bo plačal kupnino. Toda direktor Stavbarja se je le odločil in kupnino poravnal, čeprav najbrž niti sam ne ve, kako bo v bodoče. Vsekakor pa bo potrebno veliko usklajevanja in dogovarjanja, tako da bo volk sit in koza cela, torej da se bodo upoštevale tudi zahteve varuhov kulturne dediščine, ter da bo investitor imel korist. Družba Stavbar Gradnje iz Maribora, ki mimogrede v Gornji Radgoni končuje dom starejših občanov in namerava graditi še večje število stanovanjskih blokov, je na dražbi za nekdanjo radgonsko stražnico oz. dvorec Šahenturn, kot mu še vedno pravijo domačini, plačala malenksot manj kot 500.000 €. Objekte stražnice in lokale na bližnji avtobusni postaji bi radi podrli in tam zgradili sodobno poslovno - trgovsko središče z garažno hišo, vendar takšnim načrtom, kot rečeno, nasprotujejo v mariborski izpostavi ZVKD. Stavbar Gradnje se je za nakup stražnice sicer odločil v dogovoru z občino Gornja Radgona, ki se je odpovedala predkupni pravici. Vendar Stavbarjev direktor Miroslav Temnik pravi, da niso vedeli, da je objekt spomeniško zaščiten. Kljub temu pa je plačal kupnino. V spremenjenem občinskem odloku o nepremičnih kulturnih spomenikih, je bil dvorec Šahenturn res umaknjen s seznama zaščitenih kulturnih spomenikov občinskega pomena, prav tako tudi naselbinska zaščita starega jedra Gornje Radgone. Vendar je ZVKD odloku že od vsega začetka nasprotoval in je sprožil spor na ustavnem sodišču. „To je zadržalo izvajanje spornega odloka, kar pomeni, da odlok ne velja“, je dejal vodja mariborske organizacijske enote ZVKD Srečko Štajnbaher.
Pred kratkim je njihova enota pripravila nove strokovne podlage za nov radgonski občinski odlok in med zavarovane spomenike znova uvrstili dvorec Šahenturn. „Po strokovni plati ne moremo dovoliti rušenja tega kulturnega spomenika; če se bo kdo odločil za to, bo to kratkovidna politična odločitev. Ne strinjamo se niti z rešitvijo, po kateri bi investitor pustil samo stolp dvorca, vse drugo pa podrl. Stavba mora ostati. Prepričan sem, da bi jo bilo z ustrezno arhitekturno rešitvijo mogoče učinkovito umestiti v nov projekt“, dodaja Štajnbaher, in prav to v pripravi projekta namerava storiti tudi investitor. Kaj in kako se bo izcimilo pa je sedaj težko ugibati. Radgonski župan Anton Kampuš, enako kot tudi veliko občanov, si želi, da bi na mestu objekta, ki prazen propada vse od slovenske osamosvojitve, nastalo kaj koristnega in novega...
KAJ BO Z BIVŠO STRAŽNICO?
Direktor in večinski lastnik družbe Stavbar Gradnje d.o.o. Maribor, Miroslav Temnik, nam je povedal, da so si mariborski gradbinci, že ob prihodu v Gornjo Radgono, ko so začeli graditi dom starejših občanov, zastavili širše cilje. Poleg doma starejših, so se dogovorili za približno pet stanovanjskih objektov, tretji projekt pa je območje nekdanje vojašnice v strogem središču mesta. „Takoj smo začutili poslovno priložnost, pravo zadevo za strogo središče mesta. In na razpisu ministrstva za obrambo smo uspeli odkupiti objekt in predvsem zemljišče. Tukaj želimo izgraditi poslovni objekt, ki bo samo koristil ljudem, in ki bo v ponos Radgončanom. Res je sicer nastopil manjši zaplet, saj smo pred pripravo natečaja za odkup, smo dobili podatke, da slednji ni pod spomeniškim varstvom, sedaj pa... Trenutno težko govorim kaj se bo gradilo med glavno državno cesto in mestnim pokopališčem, saj se je treba dogovarjati in spreminjati projekte. V vsakem primeru si želimo, da bi tukaj zrasel poslovno trgovski center, ki bo kot sem že dejal v ponos vsem tukajšnjim prebivalcem. Vsekakor se bo življenjski standard občanov Gornja Radgona dvignil in vsi bodo tukaj našli vsaj nekaj zase“, nam je povedal Temnik.
Dodal je tudi, da je že imel najmanj dva sestanka z lastniki lokalov na avtobusni postaji in njegov občutek je izjemno pozitiven. „Do tega trenutka smo se že dogovorili vse kar je bilo potrebno. In vsi, ki so zainteresirani bodo v novem objektu, ki bo šele nastal, našli svoje mesto. Eni so v pogovorih izražali željo po enako velikih objektih, drugi spet po večjih in tukaj ne vidim nobenih težav. Prav to je uspeh celotnega projekta. Nikakor tukaj ne bo nihče oškodovan, in mesto Radgona ter tukajšnji ljudje bodo samo veliko pridobili. To bo nadvse urejen predel mesta z zelo pisano ponudbo. Moram posebej poudariti, da je v vseh projektih v pritličju oz. že kletnem prostoru garažna hiša, ki je danes nenadomestljiva pri podobnih projektih, v višjih etažah pa bodo predvsem trgovski in poslovni lokali, ki so namenjeni trgu. Posebej moram poudariti garažo, ki bo prijazna vsem uporabnikom, in bodo parkirišča bistveno večja, kot običajno“, pravi Temnik, ki je prepričan, da zadeva ni tvegana, ker da je financierjev veliko.
„Ti se trgajo za območje Gornje Radgone, ki je očitno postalo zanimivo za mnoge. Mi moramo najprej poskrbeti za gradnjo, da naložba ne bi ostala na sredini, potem pa težav ne bo. V vsakem primeru, če ne bo hujših težav s spomeniškim varstvom, bomo vso proceduro z dovoljeni uredili v slabem letu dni, potem sledi gradnja in tam konec leta 2009 bi projekt bil končan. Bil bi ponosen in nadvse zadovoljen, če bi nam to uspelo, kajti to si tukajšnji ljudje zaslužijo. Zato tudi gremo v takšne projekte, kjer ne sodelujemo samo zaradi zaslužka, in smo zadovoljni že z minimalnim uspehom, saj med drugim moramo vedeti, da Gornja Radgona le ni Maribor ali Ljubljana“.