Obmejno mesto Gornja Radgona je v davni preteklosti, to je bilo med dvema svetovnima vojnama, že imela tiskarno.V njej so med drugim tiskali tudi časopis Straža. Po drugi svetovni vojni je prvo in edino doslej delujočo tiskarno odprl Milan Čuk, ki se je v tej stroki priučil z delom v tiskarni v Nemčiji. Vse do izpred treh let jo je vodil oče Milan, sedaj pa jo vodi sin Martin Čuk, ki je po poklicu dip. ing. graf. tehnologije.
Toda najprej poglejmo, kako je prišlo do odprtja tiskarne, oziroma podjetja MIČU-TISK v Gornji Radgoni. Milan Čuk se je v IKŠ v Mariboru izučil za strojnega ključavničarja. Prvo delovno mesto si je našel v Metalni, kjer je bil štipendist. Toda vleklo ga je domov, zato se je zaposlil v Elradu. Tudi tu ni našel tistega, kar si je želel. Nemirni duh ga je vodil na delo v Nemčijo, kjer je delal v tovarni Messerschmitt, kjer se je uveljavil tudi kot inovator. Ob delu v tovarni je v prostem času delal v tiskarni in pri izdelavi štampiljk. Tam je našel dobrega mojstra, ki ga je uvajal v svet tiskarstva. To, in želja po samostojnosti, ga je gnala, da si je v Nemčiji nabavil tiskarske stroje, ter se z družino vrnil v domovino. V hiši, ki si jo je zgradil na Grajskem hribu v Gornji Radgoni, je pričel s tiskarsko dejavnostjo in izdelovanjem štampiljk. Svojo dejavnost je širil na grafično oblikovanje, izdelavo napisov in tabel. Ker so bili na domu delovni prostori pretesni, si je uredil nove delovne prostore na Ljutomerski in Mariborski cesti. V tem času sta se v grafični stroki izšolala sinova Thomas in Martin in se zaposlila pri očetu. Ker se je Martin, kot dipl. ing. graf.teh. posvečal delu v tiskarni, se je po treh letih dela pri očetu odločil odpreti svojo obrt.
O tem nam je povedal. »Tri leta sem vodil tiskarno, ki je delovala in še deluje, na Mariborski cesti, medtem, ko je sedež očetovega podjetja, ki se imenuje MIČU-TISK, deloval in še deluje na Ljutomerski cesti. Z očetom sva se dogovorila, da bi se naj tiskarna osamosvojila. Tako sem od njega prevzel celotno tiskarsko postrojenje in delovne prostore, v katerih sedaj delujem kot samostojni podjetnik pod naslovom Tiskarna Čuk. Seveda še naprej sodelujemo, saj v naši delavnici izvajamo tiskarska dela in dodelavna dela, ki nam jih preskrbijo v očetovem podjetju. Mi smo se sedaj posvetili ofsetnemu tisku in dodelavi tiskanih izdelkov. Naš program zajema tiskanje knjig, revij, reklamnih materialov, blokov, napisnih tabel, vabil, plakatov in drugo. Že 14 let, od 1994. leta, pa poteka v naši tiskarni tiskanje lokalnega 14 dnevnika, ki izhaja v nakladi 1200 izvodov, Prepih. Omenjene tiskarske usluge delamo večinoma po naročilu. Naše stranke prihajajo iz Slovenije, ter tudi iz Avstrije. Z odpravo mej se sodelovanje z druge strani meje še hitreje razvija.« Povedal nam je še, da je z delom zadovoljen in ima rad svoj poklic. Ob njen je zaposlena le žena Petra, ki je zadovoljna, da lahko dela skupaj z možem. Martin glavnino prostega časa posveča družini, posebno 5 letnemu sinu Luki in tri letnemu Tinetu. Ob tem se, kolikor je čas, v prostem času posveča tenisu, vzdrževanju hiše in okolice.
In kaj nam je o svoji zaposlitvi pri možu povedala Petra: »Po osnovni šoli, ki sem jo obiskovala v Gornji Radgoni, sem obiskovala Srednjo ekonomsko šolo, smer Upravni tehnik, v Murski Soboti.Takoj po končani šoli, pred 7 leti, sem se zaposlila pri moževem očetu v podjetju MIČU-TISK, kjer sem opravlja razna dela v tiskarni in v administraciji. Kot je že povedal mož Martin, sedaj delava v svojem podjetju. Moje delo je skrb za administracijo, dodelavo tiskarskih izdelkov in kontakt s strankami. Moram reči, da sem z delom zelo zadovoljna. Čeprav so dela v tiskarni drugačna od moje izobrazbe, to premagujem s pomočjo moža, ki mi daje potrebno znanje, da lahko uspešno opravljam zadane naloge. Delo z možem usklajujeva tako, da zaradi tega ne trpi družina. O kakem hobiju ni govora, saj me okupira družina, zlasti otroka. Ker mi družina veliko pomeni, se ob njej počutim srečna.«