Po podatkih državnega statističnega urada, s kmetijsko pridelavo se v Sloveniji ukvarja 77.100 kmetijskih gospodarstev, kar je 10 odstotkov manj od 86.400 kmetijskih gospodarstev, kolikor jih je bilo v letu 2000. Poleg tega primerjava predhodnih rezultatov lanskega (2007) junijskega raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev z zadnjim raziskovanjem strukture kmetijskih gospodarstev, ki je potekalo v letu 2000, kaže, da se struktura kmetijskih gospodarstev le počasi izboljšuje. Povprečno kmetijsko gospodarstvo tako obdeluje 6,2 hektarja kmetijskih zemljišč in redi 6,1 glave velike živine - leta 2000 sta povprečji znašali 5,6 hektarja in 5,5 glave velike živine.
Kljub precejšnjemu zmanjšanju števila kmetijskih gospodarstev se površina kmetijskih zemljišč v uporabi v primerjavi z letom 2000 ni občutno zmanjšala - junija lani so kmetje obdelovali 481.000 hektarjev zemljišč, junija leta 2000 pa 486.000 hektarjev. V primerjavi z letom 2000 se je sicer število kmetijskih gospodarstev z do 10 hektarji kmetijskih zemljišč v uporabi zmanjšalo, število kmetijskih gospodarstev z 10 ali več hektarji kmetijskih zemljišč pa se je povečalo. Površina njiv in vrtov se je v primerjalnem obdobju zmanjšala za pet odstotkov na 162.000 hektarjev, za štiri odstotke pa se je zlasti zaradi 15-odstotnega zmanjšanja površine kmečkih sadovnjakov zmanjšala površina trajnih nasadov (na 28.600 hektarjev). Pač pa se je povečala površina trajnih travnikov in pašnikov, in sicer za dva odstotka na 290.000 hektarjev.
V strukturi njivskih posevkov z 59 odstotki še vedno prevladujejo žita, med njimi imajo vodilno mesto koruza za zrnje ter pšenica in pira. S 26-odstotnim deležem sledijo krmne rastline, pri katerih največji delež odpade na silažno koruzo. V primerjavi z letom 2000 se je površina žit zmanjšala za šest odstotkov, površina njivskih krmnih rastlin pa je približno enaka. Močno pa se je povečala površina industrijskih rastlin oziroma oljnic (buče za olje in oljna ogrščica), površina zemljišč za pridelavo semen ter površina stročnic za suho zrnje pa sta se v zadnjih treh letih več kot podvojili. Površine sladkorne pese in krompirja so se od leta 2000 občutno zmanjšale - prve za 40 odstotkov, druge pa skoraj za 25 odstotkov.
Stalež goveda, prašičev in koz ostaja na približno enaki ravni že vse od leta 2000 - število govedi se je zmanjšalo za štiri odstotke na 478.100, število prašičev se je povečalo za odstotek na 607.800, število koz pa se je znižalo za dobra dva odstotka na 28.600 koz. V primerjavi z junijem 2000 je statistični urad junija 2007 ugotovil večje razlike pri konjih, ovcah in perutnini. Število perutnine se je zmanjšalo za skoraj 24 odstotkov na 5,1 milijona, število konjev in ovc pa se je povečalo za 17 oz. 24 odstotkov na 16.800 konj oz. 119.400 ovc...