Letos v Sloveniji z žitom posejanih več površin Manj le oljne ogrščice in krmnega graha; letos 195.000 ton pšenice Po zadnjih (junijskih) raziskavah Statističnega urada RS, so v Sloveniji z najbolj razširjenimi vrstami žita, in sicer pšenico, ječmenom in tritikalo, letos posejane večje površine, kot so bile v lanskem letu. Najbolj, za 19 odstotkov, so se povečale površine s pšenico, površine z ječmenom so letos večje za 12,4 odstotka, površine s tritikalo pa za 4,4 odstotka. In glede na zbrane podatke v zvezi z zgodnjo napovedjo pridelkov nekaterih pomembnejših poljščin lahko letos po napovedih urada pričakujemo predvsem dobro letino krušnih žit. Žal pa statistika ne navaja napovedi, ali se bo zaradi višjega pridelka znižala cena kruha in drugih izdelkov iz moke. Površine zemljišč s silažno koruzo letos večje, s koruzo za zrnje in z oljnimi bučami pa manjše. V juniju zbrani podatki o površinah zemljišč, ki so bila letos spomladi posejana s koruzo za silažo, kažejo, da so bile te v primerjavi z letom prej obsežnejše skoraj za četrtino (za 23,7 %). Koruza za zrnje in buče za pridelavo olja pa naj bi po letošnjih prvih ocenah rasle na zemljiščih, po površini manjših kot v lanskem letu, in sicer za okoli 14 % oz. za 8,4 %.
Povečanje zasejanih površin ne velja za vse kulture, kajti čeprav so se površine, namenjene oljni ogrščici, v zadnjih letih povečevale, so letošnje površine s to industrijsko oljnico v Sloveniji kar za 18 odstotkov manjše od lanskih. Deloma je to posledica ukinitve obvezne prahe, deloma pa večje setve žit. V primerjavi z letom prej so se zmanjšale tudi površine s krmnim grahom, in sicer za 8,6 odstotka. Pridelovalci krompirja so spomladi posadili s to poljščino le nekoliko večje površine kot lani (za 0,5 odstotka), predvsem zato, ker vedno večje površine namenjajo zgodnjemu krompirju. V juniju je urad zbral podatke o poljščinah, za katere je v tem času glede na stanje vegetacije že mogoče napovedati letino; to so že omenjene tri vrste žita, oljna ogrščica in zgodnji krompir. Glede na zbrane podatke v zvezi z zgodnjo napovedjo pridelka bo pridelek vsake izmed njih, razen oljne ogrščice, večji, kot je bil v lanskem letu.
Po teh podatkih pridelek najpomembnejših krušnih žit, pšenice in pire naj bi bil skoraj za polovico večji (za 46 odstotkov). Žal je minulo neurje ponekod delno uničilo pridelek. Več kot za tretjino več (za 35,8 odstotka) naj bi pridelali ječmena in za 16,6 odstotka več tritikale. Napoved manjšega pridelka oljne ogrščice je bila pričakovana, saj so bile v letošnjem letu namenjene tej kulturi manjše površine; k večjemu pridelku zgodnjega krompirja pa naj bi prispevala predvsem dobra letina. Pridelovalci krompirja naj bi v letu 2008 pospravili dober pridelek, kajti podatki iz zgodnje napovedi pridelka krompirja kažejo na dobro letino, saj naj bi letos kljub približno enakim površinam s to kulturo kot v letu prej pospravili več pridelka. Velikost končnega pridelka bo odvisna predvsem od nadaljnjih vremenskih razmer Oljne ogrščice in krmnega graha pa naj bi bilo za okoli 16 % manj, kot leto poprej.
Kakorkoli že, letos je v Sloveniji pod raznimi žiti in oljno ogrščico, skupaj skoraj 70.000 hektarjev, in sicer: pšenica in pira – 38.214 (lani: 32.040), + 19 %, pšenica ozimna – 36.926, pšenica jara – 1.109; ječmen – 20.833 (18.532) + 12,4%, ječmen ozimni – 18.323, ječmen jari – 2.510; tritikala – 3.227 (3.091) + 4,4 %; rž - 939 (1.107) + 12%; oljna ogrščica – 4.395 (5.358) – 18%; Krompir 5.764 (5.736) + 0,5%, krompir zgodnji 751 (536), krompir pozni 5.012 (5.000); Krmni grah – 1.801 (1.970) – 8,6%. Zgodnja napoved pridelkov poljščin v Sloveniji: pšenica, pira – 194.694 (133.339) + 46,3%; ječmen – 92.235 (67.904 + 35,8%; Tritikala – 14.025 (12.032 + 16,6%; Oljna ogrščica – 12.635 (14.740) – 14,3%...