Sestali so se pomurski vitezi vina Člani Slovenskega reda vitezov vina, omizje za Pomurje so se sestali v gostišču Lovenjak v Polani, kjer so spregovorili o narejenem v prvih devetih mesecih letošnjega leta ter o načrtih za naslednje obdobje, še zlasti do konca leto 2008. V Sloveniji je sicer sedem omizij z okrog 100 vitezov, v Pomurju pa pod vodstvom konzula Franca Škrobarja in tajnika Zlatka Boraka, omizje sestavlja 14 članov. “V Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati”, je obrazložil konzul Škorbar.
Na tokratnem srečanju so člani viteškega reda, kot rečeno, pregledali delo v minulem obdobju ter sprejeli program aktivnosti do konca leta 2008. „Za nami je dokaj aktivno leto. Med drugim smo se vitezi včekrat srečali na različnih lokacijah, kjer smo si ogledali številne vinograde ter degustirali tamkajšnja vina, konec avgusta pa smo v Gornji Radgoni, v sklopu mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma izpeljali 5. viteški turnir, na katerem smo ocenjevali rdeča slovenska vina. Sedaj imamo še veliko načrtov, ki jih bomo skušali v celoti realizirati,“ nam je zaupal tajnik omizja Zlatko Borak.
„Pri Lovenjaku“ je sicer bilo tudi dogovorjeno, da se za člane omizja Pomurje nakupijo evropske viteške insignije Pomurski vinski vitezi, ki so tudi tokrat ob viteški večerji degustirali vinske vzorce (tokrat predvsem rdeča vina), bodo pred koncem leta med drugim imeli še dve strokovni ekskurziji. Člani omizja, skupaj s svojimi partnerkami oz. ženami bodo imeli ekskurzijo po domačih vinogradih nekje na severovzhodu države, ko gre za celotni Slovenski viteški red, pa naj bi ekskurzija potekala po vinorodnem območju Furlanije – Julijske krajine.
Na samem viteškem srečanju, smo v sproščenem in prijetnem vzdušju, med drugim lahko slišali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druženju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta šteje v tisočletjih. Vino tudi odslikava vzajemni odnos vinogradnika – vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudežni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna še vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva življenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeške ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrišnjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in žalosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetniškim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter »vino je dobro že samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje. Izvedeli smo, tudi, da je pred natanko 164 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja. Pred natanko 34 leti, torej leta 1974 pa se je v okviru Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni pričelo slovensko ocenjevanje vin ali kot nekateri pravijo „Slovenska vinska olimpijada“...
TEMELJNA NAČELA REDA VITEZOV VINA Viteški red deluje na kulturno - družbenem področju, neobremenjeno z verskimi, političnimi, gospodarskimi in stanovskimi interesi zaradi: 1. Negovanja, dviganja in širjenja vinske kulture in z njo povezanih dejavnosti, 2. Posredovanja znanstvenih spoznanj o vinu, 3. Čaščenja in razglašanja plemenitih vin, ter pospeševanja najboljših lastnosti teh vin, 4. Priznanja vrednot krščanske kulture, ter podpiranja socialne in karitativne dejavnosti, 5. Zavzemanja za vse lepo, dobro in resnično, za idealne vrednote, žlahtno duhovnost in viteško prijateljstvo in 6. Vsi zapriseženci viteškega reda so stanovsko enakopravni, vsak zapriseženec: hospes - pripravnik, svetnik, sodnik in vitez, je s svojim vstopom v viteški red dolžen v zasebnem, službenem, pa tudi v javnem delovanju stremeti k uresničevanju plemenitih ciljev reda in v redu tudi aktivno sodelovati.