VREDNOST CELOTNEGA PROJEKTA DOSEGA 100 MILIJONOV EVROV

Na mostu čez reko Muro, katerega sta marca 1969 odprla takratna predsednika SFRJ in Avstrije, Tito in Jonas, in ki danes pomeni povezovanje dveh mest z imenom ...
Na ogled je razstava „izdelkov“ natečaja u ureditvi brežin reke Mure Dve Radgoni sta si vedno bližje Na mostu čez reko Muro, katerega sta marca 1969 odprla takratna predsednika SFRJ in Avstrije, Tito in Jonas, in ki danes pomeni povezovanje dveh mest z imenom Radgona, dveh narodov in dveh držav, je na ogled izjemno zanimiva razstava. Na posebni slovesnosti na omenjenem mostu prijateljstva med Gornjo Radgono in Bad Radkersburgom, so namreč odprli razstavo vseevropskega natečaja „Bilateral Design competition Gornja Radgona – Bad Radkersburg“, ki je namenjen predvsem ureditvi območja obeh brežin reke Mure. Ob otvoritvi razstave, s čem je zaključen omenjeni projekt, so na svečanosti pred kletjo Radgonskih goric, ter na samem mostu prijateljstva, so prisotne, ob odprtju razstave, med drugim, pozdravili: Peter Merlini, župan mesta Bad Radkersburg; Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona; prof. Andrea Cejka, krajinska arhitektka, predsednica žirije; Aleksander Ostan, arhitekt in urbanist; ter še nekateri gostje iz štajerskega deželnega parlamenta, slovenskega ministrstva za okolje in prostor RS ipd. In vsi oni so poudarjali pomen projekta ureditve obeh mest z reko Muro na sredini, ki je vreden okoli 100 milijonov evrov, enako pa govorniki niso skrivali zadovoljstva, da se odnosi med državama in mestoma nenehno izboljšujejo
Posebej zanimiv je bil ogled oz. vodenje skozi razstavo natečajnih predlogov, kateri so nekako „koraki v skupno prihodnost“, med dvema mestoma, na dveh bregovih reke Mure in v drveh prijateljskih državah. Po otvoritvi in ogledu razstave, pa je na dvorišču pred kletjo pod slapom, potekal tudi svetlobno – glasbeni dogodek v izvedbi študentov Fakultete za arhitekturo Ljubljana in kvarteta saksofonistov.
„Bad Radkersburg ter Gornja Radgona sta danes dve samostojni mesti, ki sta do prve svetovne vojne bili združeni v skupno mesto. Razdelile so ga takratne politične okoliščine. Sedaj združena Evropa ponuja priložnost, da spoznamo tisto skupno obeh mest ter dalje krepimo tisto, kar povezuje. Kot ponovno združeno mesto – vsaj v načrtovalskem smislu – naj bosta Bad Radkersburg in Gornja Radgona primer za izgled nove, kreativne in večkulturne Evrope, ki gre preko meja. Skupen prekomejni vseevropski natečaj za povezovanje Bad Radkersburga in Gornje Radgone, ki je torej zaključen, si je zadal cilj doseči: nove impulze za vzajemni razvoj obeh mest in njunih odprtih površin, novo kakovost medsebojnega sodelovanja, krepitev skupne lokacije mesta glede na njegovo vlogo v regiji“, je med drugim dejal župan Gornje Radgone, Anton Kampuš. Pod vodstvom profesorice za krajinsko arhitekturo, prof. Andreje Cejka, dipl. inž., je devetčlanska žirija, sestavljena iz slovenskih in avstrijskih strokovnjakov in predstavnikov naročnikov, dopolnjena s šestimi svetovalci, razglasila zmagovalce po vsej Evropi razpisanega natečaja. Osrednje teme natečaja so bile: Približevanje obeh mest s privlačno ureditvijo brežin reke Mure; Nastanek novih povezav (brvi) preko Mure v urbanem in naravnem prostoru (pri termah in športnem parku); Oblikovanje prostorskih ureditev, ki vzpodbujajo ponovno povezovanje obeh mest; Reševanje prometnih ureditev, predvsem tistih za pešce in kolesarje. Bad Radkersburg je še posebej iskal predloge za rešitve odprtih površin, Gornja Radgona pa je želela poudarek na urbanističnem načrtovanju mesta. Ta dva aspekta je bilo potrebno obravnavati v dveh različnih merilih, zato sta bila tudi posebej nagrajena.
Zmagovalec na nivoju celovitega razvoja mesta in krajinskega oblikovanja je s soglasno odločitvijo žirije postala skupina „bauchplan landschaftsarchitekur und urbanismus, münchen – wien“. Med drugim je v zapisniku žirije glede zapisano: „... Koncept na bilateralnem področju poglablja približevanje obeh delov mest in njunih bistvenih stavb tudi z odpiranjem vizualnih povezav ... Obrežje v Gornji Radgoni je oblikovano zelo urbano in bi lahko skupaj s starim mestnim jedrom predstavljalo ključni ambient za oblikovanje stičišča celotnega prostora ...“ Medtem že potekajo pogajanja za uresničevanje prvih elementov zasnove. Zmagovalec za področje Oblikovanje odprtih površin je s soglasno odločitvijo postal biro „Monsberger Gartenarchitektur“ s partnerjem, arhitektom Zinganelom; oba sta iz Gradca. Med drugim je v zapisniku žirije glede tega prispevka zapisano: „Projekt odlikuje intenzivno ukvarjanje s pomembnimi zelenimi površinami obeh mest, ki jih analizira tako v velikem merilu (M1:5000) kot tudi v podrobnostih (M1:1000), s preprostimi rešitvami pa jih uspe vzpostaviti kot njune medsebojne povezave. Koncept oblikovanja vključuje tako konkretne ukrepe v mestnem jarku, v mestnem parku, na grajskem griču kot tudi predloge drevoredov in alej kot izstopajočih mestnih elementov, pa vse do podrobnih predlogov, v katerih so dobro razvidni zastavljeni ambienti …“ . Trenutno potekajo pogajanja glede potrebnih prvih korakov za uresničitev nagrajene zasnove.
Župana mestnih občin Bad Radkersburg in Gornja Radgona sta z rezultati natečaja zelo zadovoljna in v bodoče pričakujeta okrepljeno in usklajeno sodelovanje na njihovi osnovi. V polletju slovenskega predsedovanja Evropski uniji 2008 je bila s tem bilateralnim natečajem vzpostavljena vseevropska dimenzija. Javna razstava natečajnih projektov bo potekala do 29. 6. 2008 na mejnem mostu med obema mestoma, torej na omenjenem mostu prijateljstva. Skupaj je sicer bilo podeljenih šest glavnih nagrad (prva, druga in tretja v obeh kategorijah) in štiri priznanja. Oddanih je bilo enajst del, za nagrade je bilo izplačanih 42.100 evrov neto. Podloge za natečaj si je z elektronske komunikacijske platforme preneslo osemdeset birojev/skupin. Natečaj sta financirali obe mestni občini iz sredstev programa Interreg Avstrija – Slovenija ter Ministrstvo za okolje in prostor RS. Za organizacijo natečaja sta bila odgovorna: freiland Umweltconsulting ZT-GmbH (Wien – Graz), zanj gospa dipl. inž. Agnes Feigl, v sodelovanju z ateljejem Ostan-Pavlin, zanj dipl. inž. arhitekt Aleksander Ostan, Ljubljana. Skupno trajanje projekta od začetka priprav do zaključka je bilo petnajst mesecev.